Soustanoviteljica Poligona Eva Matjaž za STA: Ljubljana mora zopet postati mesto za vse

Poligon prvi kreativni center v Sloveniji

Eva Matjaž je raziskovalka, sindikalistka in soustanoviteljica kreativnega centra Poligon. Ta je bil prvi kreativni center v Sloveniji, ki je brez državnih ali mestnih podpor z lastnimi sredstvi, v obdobju med letoma 2014 in 2020 letno brez razpisov, ampak povsem odprto na skupno 1200 kvadratnih metrov površin v Tobačni tovarni 250 ustvarjalcem nudil stalni delovni prostor. V celotnem obdobju je v koprodukcijah izvedel več kot 1000 izobraževalnih dogodkov z različnih podpodročij kulturno-ustvarjalnega sektorja za 50.000 udeležencev.

Poleg delovnega prostora in galerije je imel že desetletje nazaj 3d printerje in maker lab, softwaresko in hardwarsko inženirsko prototipiranje, lesarsko in kovinarsko delavnico ter crowdfunding lab, v katerem se je ne le zbralo prek dva milijona sredstev za vse najuspešnejše kampanje množičnega financiranja na Slovenskem, ampak tudi zasnovala produkcija. V njem so v celotnem obdobju delali delavci iz 63 držav.

Kot opozarja Eva Matjaž, se je v Ljubljani v zelo kratkem obdobju, ko se je zaradi gradbenega projekta najprej v Šiški zrušila Kreativna Cona Šiška, nato izpraznila Tobačna in je Mestna občina Ljubljana (Mol) z namenom gradnje hotela prodala še Kersnikovo ter čez leto dni nasilno izgnala uporabnike Avtonomne tovarne Rog, v prestolnici začela največja kriza produkcijskih prostorov v zgodovini. Medtem so namreč male ateljeje in studie po mestu zaradi visokih najemnin izgubljali tudi posamezniki in manjši kolektivi. Brez delovnih prostorov je tako ostalo več kot 1000 kulturno-ustvarjalnih delavcev, temu pa se letno pridruži še nekaj sto mladih ustvarjalcev z akademij.

Mol obljubljala marsikaj, a brez želje po dejanskih rešitvah

In kako se je na nastalo situacijo odzvala Mol? Kot pravi Eva Matjaž, je bila v času največjega eksodusa delavcev iz teh ustvarjalnih vozlišč občina v zelo nerodnem položaju, saj se je pripravljala na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025. Tako je zaradi pritiskov medijev in z namenom varovanja ugleda v mednarodni skupnosti, brez želje po dejanskih rešitvah, obljubljala marsikaj, tudi to, da bo ravno Center Rog pod streho sprejel vsaj 500 delavcev.

Mol se je po njenih besedah reševanja težave lotila na enak način kot vedno: začasno in samo za nekaj srečnežev, ki jih kasneje v medijih lahko uporabijo kot dokaz, da iščejo konkretne rešitve. Tako je za vseh 1000 delavcev, ki so ostali na cesti, zagotovila zgolj dve začasni rabi za nekaj deset ljudi. Galeriji Kapelica je občina začasni prostor uredila pri Delu, vendar morajo že po treh letih spet zapustiti lokacijo, Cirkulaciji 2 pa v neogrevanem in neosvetljenem podhodu Ajdovščina za obdobje, dokler se tam ne začne gradnja mestnega kina.

Kje sama vidi največjo težavo? Kot pravi Eva Matjaž, največja težava Mola ni v tem, da enemu, drugemu ali tretjemu kolektivu ni našla primernih prostorov. Največja težava je, da občina še danes zanika, da je z dvajsetletnim urbanističnim načrtovanjem mesta sama ključni povzročitelj gentrifikacije in neposredni krivec za nastalo nepremičninsko draginjo ter nedostopnost produkcijskih in bivalnih prostorov.

Bilo je veliko možnosti za drugačno delovanje, vendar se je Mol na ključnih križiščih vedno odločala napačno. Tako denimo niti Mol niti država nista uveljavljali predkupne pravice za celotno območje Tobačne, kjer bi lahko zagotovili prostore za čisto vse ustvarjalne delavce v že funkcionalnih stavbah za znesek, nižji od celotne investicije v Center Rog. Poleg tega bi lahko namesto še enega načrtovanega luksuznega stanovanjskega projekta na območju zgradila podaljšek študentskih domov iz Rožne doline in številna neprofitna stanovanja. To bi bilo možno, ampak občina nikoli ni imela interesa. To je ključna težava mestne politike, da torej nikoli ni niti skušala biti zares socialna, poudarja sogovornica.

Komu je v resnici namenjen novi Center Rog?

Mol sicer ves čas zatrjuje, da je nekdanjim uporabnikom Roga ponujala površine v izmeri 600 kvadratnih metrov. Na drugi strani neuporabnice Centra Rog, katerega del so tudi bivši uporabniki Avtonomne tovarne (AT) Rog, trdijo, da jih Rog kot tak ne zanima. Komu je potem v resnici namenjen Center Rog?

Kot pravi Eva Matjaž, ima Mol raje izgovore kot rešitve. Poleg tega se občina rada vrača v preteklost zato, ker se je s težavami v sedanjosti težko spoprijeti in za njih nima niti argumentov niti rešitev. Kolikor je sama seznanjena, ni šlo tu nikoli za resno in izvedljivo ponudbo. Ampak, kot poudarja, to niti ni ključno. Sama bi bila vesela, če bi vse produkcijske, stanovanjske in druge socialne probleme Ljubljane v letu 2023 rešilo 600 kvadratnih metrov.

Eva Matjaž v Rogu sicer ni delovala, je pa del koalicije neuporabnic Centra Rog, ki združuje ljudi različnih izkušenj in profilov, ne zgolj uporabnike AT Rog. Kot pravi, ima njihova koalicija jasno vizijo. Zanima jih, kako spremeniti razvojne politike Ljubljane, da bo bolj dostojna za življenje ljudi v tem mestu. S tem bi posredno tudi rešili težavo pomanjkanja produkcijskih prostorov.

Na Molu zatrjujejo, da je Center Rog namenjen vsem. Eva Matjaž k temu dodaja, da je novi Center Rog za vse, ki si lahko še privoščijo mesto Ljubljana. Vizija Centra Rog tako v EPK prijavi kot tudi v kulturni strategiji ni nikoli bila, da bo to center za vse, ampak za specifične ciljne skupine: delavce s področja ustvarjalnega dela kulturno-ustvarjalnega sektorja, torej primarno grafične, produktne, storitvene in modne oblikovalce, arhitekte ter druge ustvarjalce, ki se večinoma ukvarjajo z unikatnim oblikovanjem, opozarja.

Danes je po njenih besedah vsevključevalna dikcija Mola potrebna zato, da se v mestu oblikujejo širša zavezništva onkraj kulture z namenom obrambe praznine tega megalomanskega nepremičninskega projekta. Glede na to, da bo ustvarjanju namenjenih zgolj 25 odstotkov celotne površine, stalne delovne prostore na kar 8500 kvadratnih metrih pa bo Center Rog nudil zgolj 30 ustvarjalnim delavcem, je jasno, da Center Rog ustvarjalnost izrablja le kot dodatek, priročen izgovor, dejansko pa gre zgolj za nov kongresno-prireditveni center, ki ga je Mol zaradi zastarelega Gospodarskega razstavišča in Cankarjevega doma že dlje časa želela uresničiti. Gre za še en mestni projekt, ki s spodbujanjem ustvarjalnosti nima prav veliko, pomembno pa bo intenziviral nadaljnjo turistifikacijo prestolnice, še meni Eva Matjaž.

Ljubljana mora zopet postati mesto za vse

Ljubljanski župan Zoran Janković večkrat izpostavlja, da mesto kulturni namenja velik del proračuna. A, kot pravi Eva Matjaž, je ključna mestna strategija Mola na kateremkoli področju, ne le v kulturi, investicije v beton, sekundarno je investiranje v ljudi in programe. Tako smo že leta na področju kulture priča trditvam Mola, da proračun za kulturo narašča, medtem ko analiza dejanskega stanja kaže, da predvsem na račun vse večjega obsega gradbenih projektov. Obenem se občina ves čas izmika pojasnjevanju, zakaj je prvotno ocenjena investicija Centra Rog narasla z 19 na 27 milijonov evrov, se torej podražila za kar 42 odstotkov. Če sem populistična, bi rekla, da bi osem milijonov evrov poravnalo za vsaj nekaj let številne najemnine za produkcijske prostore teh 1000 kulturno-ustvarjalnih delavcev, ki sedaj delajo od doma, pravi sogovornica.

Na vprašanje, kako so sicer znašli tisti, so ki zapustili Tobačno, konkretno Poligon, Eva Matjaž opozarja, da je težava širša in da ne gre samo za delavce v Tobačni, poleg tega nikoli ni šlo za ureditev specifičnega problema Poligona, ampak naslavljanje problema prekarnosti kulturno-ustvarjalnega sektorja.

Kar se dogaja z našimi bivšimi uporabniki, je le indikator vsesplošnega trenda. Ljudje delajo doma, ker ob inflaciji in nespremenjenih zaslužkih nimajo možnosti dostopnega najema. S tem so prekarni delavci še bolj prepuščeni sami sebi, saj se dnevno ne morejo srečevati, si medsebojno pomagati s pridobivanji dela in imajo še manj možnosti, da se kakorkoli kolektivno organizirajo. Fokus Poligona se je z izgubo prostora osredotočil ravno na merjenje, razkrivanje teh težav, pojasnjuje. Zato so izvedli štiri longitudinalne raziskave o življenju in delu njihovih delavcev na vzorcu 4500 delavcev. In s številkami, konkretnimi dejstvi, so začeli razbijati številne stereotipe in izpodbijati izgovore, ki jih je mogoče slišati tudi iz ust mariskaterega načrtovalca in izvajalca kulturnih politik na mestni in državni ravni, zakaj se določenih težav ne naslavlja.

Nenazadnje je ena izmed pomembnih posledic teh aktivnosti za zaščito prekarnih delavcev tudi ustanovitev Sindikata za ustvarjalnost in kulturo ZASUK, ki je član koalicije neuporabnic Centra Rog. Protest ob odprtju Centra Rog pa je šele začetek delovanja te koalicije, saj mora predvsem Ljubljana, ne Center Rog, zopet postati mesto za vse, je sklenila sogovornica.