misliOkrogla miza: Frankfurt sprožil kolesje, ki bi ga veljalo ohraniti
Ljubljana, 6. novembra - Mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu, na katerem je bila Slovenija letos častna gostja, je sprožil kolesje, ki bi ga veljalo ohraniti, so se strinjale sodelujoče na okrogli mizi z naslovom Slovenci v prevodih, ki je sledila dopoldanskemu odprtju 37. prodajne razstave Frankfurt po Frankfurtu v knjigarni Konzorcij.
Ljubljana.
Razstava knjig Frankfurt po Frankfurtu.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
O tem, kaj je Sloveniji, slovenski literaturi in prevajalcem prineslo gostovanje na omenjenem knjižnem sejmu, so spregovorile pristojna za prodajo avtorskih pravic v tujino pri Mladinski knjigi Senja Požar, prevajalka Alexandra Natalie Zaleznik, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič ter pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak.
Prva je predstavila, kakšna je bila pot od leta 2016, ko je v Frankfurtu sodelovala na prodajni strani brez relevantnih kontaktov in skopo opremljena s katalogi del, do tega, da je stekla prodaja avtorskih pravic v tujino. Vtise po letošnjem sejmu sicer še zbira, vendar se je Slovenija po njenem mnenju dobro odrezala, če sodi po vrstah na različne pogovore, ki so jih pripravili v organizaciji Javne agencije za knjigo RS (Jak). Obenem je z nekoliko razočaranja ocenila, da je sejem, namenjen knjigam, postal preveč političen, tozadevno jo je nemška politika negativno presenetila.
Odziv po gostovanju je sicer po njenih besedah velik, zato upa, da se bo to odrazilo tudi v poslovnih dogovorih. Eden od strahov prevajalcev se namreč po besedah Petrič skriva v tem, da bo podpora prevodom po Frankfurtu padla, kar se bo do neke mere verjetno tudi zgodilo, vendar pa je po njeni oceni treba stremeti k temu, da se ohrani.
Požar in Zaleznik sta pri tem omenili razvejano podporno mrežo, ki obstaja na področju prevajanja, od različnih prevajalskih seminarjev, na katerih se prevajalci denimo seznanjajo z avtorji in pomenom vzorčnih prevodov, do platform, kot je Traduki. Po besedah Požar sodelujejo z vsemi evropskimi in zunajevropskimi institucijami, ki se ukvarjajo s posredovanjem prevodov, slovenske založbe so tudi izredno uspešne pri pridobivanju sredstev v programu Ustvarjalna Evropa.
Organizacijo, kot je Jak, nam zavidajo vse države bivše Jugoslavije, je povedala Požar. Brez takšne organiziranosti in sodelovanja med prevajalci v tako kratkem času takšne predstavitve v Frankfurtu po njeni oceni ne bi uspeli izpeljati. Prodati pravico v tujino je sicer šele prvi korak, je še dodala in omenila, da bi se lahko ob 99-odstotnem razmišljanju, kaj si želijo slovenski bralci, odstotek razširilo s tem, kaj si želi tujina.
Johnson Debeljak izziv po Frankfurtu vidi v tem, kako razviti dober vtis, da se bo v prihodnosti tudi finančno obrestoval. Kot so še ugotavljale sodelujoče, se prodaja avtorskih pravic v tujino ne dotika več le knjižnih vsebin, ampak tudi drugih možnih oblik, kot so pretočne platforme, zvočnice in podobno. Umetne inteligence, ki bi nadomestila prevajalce in avtorje, pa se, sodeč po trenutni kakovosti, zaenkrat še ni treba bati.