Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

HODOPISI - ESEJISTIČNO-ANTROPOLOŠKO DELO O HOJI IN PISANJU

V knjigi je zbranih deset besedil, od tega sedem antropoloških hodopisnih esejev, pospremljenih z dvema daljšima uvodnima tekstoma ter epilogom o hoji in pisanju kot dveh utečenih, a sveže premišljenih metodah antropološkega in etnološkega raziskovanja. Avtorici se v esejih sprehodita po obmejnih pokrajinah Istre, Goričkega, Porabja, Koroške in Julijskih Alp. Z osredotočanjem na korake, besede in poti, bodisi prehojene ali zapisane, poskuša knjiga osvetliti vmesni prostor, hojo in pisanje pa pri tem razume kot spoznavni proces, terensko izkušnjo, kot del dolgega pogovora, ki meandrira med okljuki življenja. Gre za hibridno, robno, tudi mejno in drzno meditativno hodopisje, ki bralcu ponudi nedokonč(a)ne eksperimentalne antropološke tekste, so zapisali pri založbi.

Doktorica antropologije Nataša Rogelja Caf je od leta 2011 zaposlena kot znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU. Pri svojem delu se posveča zlasti življenjsko-stilskim migracijam, antropologiji turizma, pomorski antropologiji in antropologiji Mediterana ter mobilni etnografiji in antropologiji pisanja.

Špela Ledinek Lozej je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1999 diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije, na oddelku za umetnostno zgodovino pa je leta 2012 doktorirala. Leta 2000 se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se posveča raziskovanju dediščine, stavbarstva, stanovanjske kulture, pašne živinoreje ter trgovine med mesti in zaledjem. Od leta 2004 dela na Raziskovalni postaji Nova Gorica.

GORICA - ROMAN O GORICI SKOZI OSEBNE ZGODBE ŠTIRIH ŽENSK

Avtorica je središče romana Gorica postavila prav v to mesto, ki ga je tok zgodovine razdelil na italijansko Gorico in jugoslovansko Novo Gorico. Razburkano obdobje domala 80 let, v katerem so se zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in gradnja Nove Gorice, bralec opazuje skozi osebne zgodbe in pogled štirih žensk: Ajdovke Mateje, Furlanke Pine, Goričanke Dore in Lili, Pinine hčerke. Mateja Gomboc z izrednim posluhom za psihologijo posameznika ter s širokim poznavanjem zgodovine ustvari dinamično, vsestransko in živo podobo mesta, ki je bilo eno in nato hipoma razpadlo na dve, so vsebino romana povzeli pri založbi.

Pisateljica in prevajalka Mateja Gomboc je po izobrazbi profesorica slovenščine in italijanščine, zaposlena na Škofijski klasični gimnaziji - Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, kjer poučuje slovenščino. Piše tako za najmlajše kot za odrasle. Za svoj roman Balada o drevesu je dobila desetnico, nagrado za najboljše mladinsko delo.

A SMO ŽE TAM? - SLIKANICA BREZ BESED

Protagonist avtorske slikanice Marte Bartolj je deček, ki se z mamo in očkom odpravlja na obisk k babici in dedku. Srečanja se zelo veseli, a žal ne gre vse po načrtih. Pot kar traja in traja in ji ni videti konca. Dečku je vmes dolgčas, lotevata se ga naveličanost in slaba volja, a vsakič znova se uspe tudi zamotiti in razvedriti. Slikanica brez besedila po slogu in tehniki sledi knjigi Kje si?, ki je Marti Bartolj prinesla prepoznavnost in uspeh tudi v tujini.

Marta Bartolj je diplomirala na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, po bolonjskem sistemu pa je končala tudi študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Za magistrsko nalogo je prejela študentsko nagrado akademije. Kot samozaposlena v kulturi ustvarja v različnih tehnikah, tako analognih kot digitalnih.