V Galeriji Jakopič predstavljene slovenske arhitektke in fotografinje v obdobju 1850-1950

Celotna razstava Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950 posebej izpostavlja, da so bile ženske vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja. Tako so se tudi prve študentke na oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete vpisale šele nekaj let za tem, ko sta v Ljubljani nastali Plečnikova in Vurnikova šola (1925).

Kot je na današnjem vodstvu za novinarje povedala kustosinja Ana Porok iz Plečnikove hiše, je most od razstave v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so predstavljene slikarke in kiparke, k razstavi v Galeriji Jakopič Vladimira Bratuž, ki je v muzeju na ogled kot kiparka, v Galeriji Jakopič pa je razstavljeno pohištvo, ki je bilo po njenih načrtih izdelano za slovenskega filozofa Ceneta Logarja.

Predstavljeno je tudi pohištvo, ki ga je zasnovala Gizela Šuklje, prva diplomantka Jožeta Plečnika, ter izbrani risarski osnutki Dušane Šantel, prve slovenske diplomirane arhitektke iz razreda Ivana Vurnika. Razstavo dopolnjuje izvirno gradivo Plečnikovih študentk iz Plečnikove zbirke.

V fotografskem delu se po predstavitvi Ivane Kobilca v nadaljevanju po besedah kustosinje Galerije Jakopič Marije Skočir posvečajo predvsem ateljejski fotografiji od najstarejših ateljejev, ki so jih v Ljubljani vodile ali v njih delovale ženske fotografinje. Gledalec v pripoved o fotografinjah vstopi skozi pričevanje o prvi ljubljanski fotografinji nemškega porekla, Malvini von Norden, ki je v letu 1864 zgolj nekaj mesecev delovala v svojem ateljeju na današnjem Kongresnem trgu. Skoraj sočasno sta ateljeja svojih soprogov prevzeli Roza Krach in Jožefa Dzimski.

Da Štajerska za Ljubljano v tem smislu ni prav nič zaostajala, pričajo arhivi o delovanju fotografinj Barbare Manco in Marije Kohler iz leta 1881 v Mariboru. Zanimivo fotografsko dejavnost pa je skozi celotno obdobje mogoče spremljati v Celju, kjer se tradicija preko občutljivih portretistk Anne Gombosch iz leta 1883 in Julie Martini s preloma stoletja nadaljuje preko znanega Pelikanovega ateljeja do Nade Pelikan, ki je svojo dejavnost v 30. letih minulega stoletja prenesla v Maribor, a ohranila tradicijo družinskega imena ateljeja, njena sestra Božena pa je nadaljevala očetovo obrt v Celju.

Po značaju in uspešnosti izstopa fotografinja hrvaškega rodu Antonija Kulčar Prut, ki je delovala pod blagovno znamko Foto Tonka tudi v Rogaški Slatini. Iz njenega arhiva, ki je deloma še vedno ohranjen v zasebni lasti v tem zdraviliškem mestu, prihajajo tudi fotografije kraljeve družine Karađorđević, katere uradna dvorna fotografinja je bila.

Predstavljenih je tudi nekaj fotografinj, ki so delovale med in po drugi svetovni vojni, fotografski del razstave pa se zaključi z opremo originalnega Pelikanovega ateljeja iz 30. let minulega stoletja.

Prvi del razstave, ki je posvečen slikarkam in kiparkam, je od sredine oktobra na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Uradno odprtje razstav bo v sredo ob 19. uri v Mestnem muzeju Ljubljana, na dan odprtja bosta razstavi na obeh lokacijah na ogled med 19. in 22. uro.

Razstava Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950 bo na ogled do 25. februarja 2024.