Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LEPE TUJKE - ZGODBE IZPOD PERESA ENEGA NAJVIDNEJŠIH ROMUNSKIH PISATELJEV

V knjigi Lepe tujke se romunski pisatelj poigrava z avtofikcijo, saj bralec v njej lahko spremlja pisatelja Cartarescuja in njegove dogodivščine. Kot zapiše v uvodu, zgodbe "temeljijo na resničnih dogodkih in osebah, je pa v njih dosti več fikcije, kot se zdi na prvi pogled". V prvi zgodbi Antraks protagonist prejme nenavadno in nepričakovano pismo z Danskega, ki vsebuje sumljiv beli prah, ob čemer občuti precejšno paniko, zato nevarno pošiljko preda policiji, kjer pa se začnejo dogajati absurdne stvari. V drugi, najdaljši in naslovni zgodbi Lepe tujke bralec sledi avtorju v Francijo na gostovanje romunskih pisateljev, kjer spet doživlja razne bizarnosti, začinjene z dobro mero humorja. Zadnja zgodba Bacovijanska pa je satirična obravnava literarne scene in njene samozadostnosti, so zapisali pri Beletrini.

Prevajalec Aleš Mustar je ob tem dodal: "V romunski sodobni književnosti ni avtorja, ki bi sebe bolj 'fikcionaliziral', 'literaliziral', kot je to naredil Mircea Cartarescu. V njegovih delih, polnih humorja, satire in grotesknosti, se brišejo meje med fantastičnim in običajnim, nadnaravnim in naravnim, med objektivnim in subjektivnim. Cartarescu ustvarja lastno enciklopedijo resničnosti in sna, ki ju postavlja v okvir biografizma, avtoreferenčnosti in magičnega realizma. Tako nastane nova poetika, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno literarno zvrst, zato je prevajanje kateregakoli od Cartarescujevih del praviloma velik prevajalski zalogaj."

Pisatelj, pesnik, esejist, univerzitetni profesor, literarni kritik in publicist Mircea Cartarescu (1956) velja za najpomembnejšega živečega romunskega avtorja, nominiranega tudi za Nobelovo nagrado za književnost. Je domača in tudi že svetovna literarna zvezda in najbolj prevajan sodobni romunski avtor ter prejemnik številnih domačih in mednarodnih literarnih nagrad, med drugim tudi Vilenice leta 2011. V slovenskem prevodu so že izšla njegova dela Nostalgija in Zakaj ljubimo ženske kot tudi izbor njegove poezije Motorno kolo, parkirano pod zvezdami.

TINČEK - SLIKANICA NA TEMO OTROŠKEGA "POSLUŠANJA"

Glavni junak slikanice je Tinček, ki se sooča z nenavadno težavo: ko sliši, ne vidi, in obratno. "Včasih otroci ne slišijo tega, kar jim govorimo, in zdi se, da niti nočejo slišati. Včasih pa ne vidijo tega, kar nočejo videti. So pa tudi otroci, ki res ne vidijo, in takšni, ki res ne slišijo," so zapisali pri založbi ob zgodbici Tinčka z nadvse nenavadnimi dogodivščinami. Slikaniško besedilo je prevedel Klemen Pisk.

Audra Baranauskaite je litovska novinarka in pisateljica. Je dolgoletna članica združenja litovskih fotografov, sodeluje z različnimi časopisi in revijami. Napisala je pet radijskih iger za otroke in leta 2014 prejela nagrado litovske sekcije IBBY za najboljšo otroško knjigo.

Lina Itagaki je litovska ilustratorka in striparka. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja. Njen risoroman Sibirski haiku je bil med drugim nominiran za Deutscher Jugendliteraturpreis. Za slikanico Tinček je dobila nagrado društva litovskih likovnih umetnikov za najboljše ilustracije in nagrado litovske sekcije IBBY.

SLOVENSKI GLEDALIŠKI LETOPIS - PODROBEN PREGLED SLOVENSKE GLEDALIŠKE PRODUKCIJE V SEZONI 2021/2022

Pričujoči 30. letopis je obenem 35. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867-1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji na portalu sigledal.org, ob čemer tam zbrane podatke dodatno nadgrajuje z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Statistična razpredelnica letopisa prinaša še druge številčne podatke o posameznih gledališčih pa tudi seštevke vseslovenske produkcije v sezoni 2021/22: skupno število vseh igranih del, število igranih slovenskih avtorjev, število igranih tujih avtorjev, število premier, repriz, gostovanj in vseh ponovitev.

Letopis zajema vse gledališke zvrsti, dramsko in postdramsko gledališče, operno gledališče, balet in ples, lutkovno gledališče ter tudi radijsko igro, vpeljujejo pa ga uvodniki specialistov za posamezno zvrst: Rok Andres (dramsko in postdramsko gledališče), Tina Bohak Adam (operno gledališče), Maša Radi Buh (balet in ples), Nika Švab (lutkovno gledališče) in Klemen Markovčič (radijska igra), je v uvodu zapisal Matic Kocijančič, ki je sestavil in uredil tokratni letopis.