Nagrada Mirka Šubica za življenjsko delo letos Valentinu Benediku

Benedik je na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino in angleški jezik s književnostjo. V tedanjem Zavodu SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine se je kot dokumentalist zaposlil leta 1981. Od leta 1985 do upokojitve leta 2022 je vodil oddelek dokumentacije. V tem času je vpeljal in razvil sistematično fotodokumentiranje konservatorsko-restavratorskih posegov v vseh fazah.

Bil je nepogrešljiv del ekipe pri večini, vsekakor pa pri najpomembnejših konservatorsko-restavratorskih projektih Restavratorskega centra. Od leta 2002 je nekatere konservatorsko-restavratorske posege tudi video dokumentiral.

Pripravljal in izdeloval je elaborate in strokovna besedila za objave v strokovni literaturi. Vzpostavil in organiziral je fototeko, diateko in negoteko ZVKDS Restavratorskega centra. Leta 1983 je zasnoval knjižnico Restavratorskega centra, ki je danes temeljna knjižnica ZVKDS. Med letoma 2010 in 2012 je v Restavratorskem centru vzpostavil in uredil muzej restavratorstva.

Z rednimi strokovnimi vodenji skupin po Restavratorskem centru, fotografiranjem in pripravo slikovnega gradiva za najrazličnejše publikacije ter idejnimi zasnovami in avtorskim sodelovanjem pri razstavah je populariziral kulturno dediščino in koservatorsko-restavratorsko stroko, piše v utemeljitvi nagrade za življenjsko delo.

Priznanje Mirka Šubica za enkratne izjemne dosežke je komisija namenila Martini Lesar Kikelj, Saši Snoj, Maši Kavčič, Anki Batič in Anji Urbanc za zahtevne in obsežne raziskave ter konservatorsko-restavratorski poseg na Kremser Schmidtovi obočni poslikavi v Gruberjevi palači v Ljubljani. Kot piše v utemeljitvi, je skupina konservatork-restavratork z osebno zavzetostjo in strokovnim in raziskovalnim delom vrhunsko izpeljala projekt.

Martin Klinc priznanje prejme za inovativno ponovno uporabo originalnega baročnega laka pri konservatorsko-restavratorskem posegu na velikem oltarju iz župne cerkve svetega Andreja v Makolah. Zbral je vso dostopno literaturo o baročnih lakih v osrednjem evropskem prostoru ter se odločil za poseben in inovativen pristop, piše v utemeljitvi.

Vlasta Čobal Sedmak, Anita Kavčič Klančar, Jelka Kuret, Martina Lesar Kikelj in Ajda Mladenović priznanje prejmejo za vodenje zahtevnega konservatorsko-restavratorskega posega na sgraffitu slikarja Maksa Kavčiča iz nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah. Ta je bil leta 2019 interventno snet, saj mu je zaradi rušenja bivše tovarne grozilo uničenje, od leta 2022 pa ta umetnina na novem nosilcu krasi avlo Delavskega doma Trbovlje.

Priznanje Mirka Šubica pa je komisija namenila še Vesni Obid za zahteven in dolgotrajen konservatorsko-restavratorski poseg na oltarni sliki Leopolda Layerja Zadnja večerja iz župne cerkve svetega Kancijana v Kranju. Restavratorsko-konservatorski posegi na sliki, ki jih je Vesna Obid izvedla z odliko, so terjali približno 2000 ur predanega dela, piše v utemeljitvi.

Študentsko priznanje zlati skalpel bosta prejela Ana Sterle in Lara Skukan za grafično dokumentacijo in animirane predstavitve pri projektu ReForma Viva v Kostanjevici na Krki in na razstavi Od blizu v Moderni galeriji v Ljubljani. Obe zaključujeta podiplomski študij konservatorstva-restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.