SKS: Miha Kovač s Carlom Carrenhom o zvočnih knjigah in digitalnem trgu

V pogovoru, ki je potekal pod okriljem Javne agencije za knjigo in Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, sta Kovač, sicer letošnji Schwentnerjev nagrajenec, in na Švedskem živeči brazilski strokovnjak Carrenho spregovorila o zvočnih knjigah in spletnih platformah, na katerih so dostopne, pa tudi o splošnem založniškem evropskem okolju.

Po Carrenhovi oceni se založniki ne razlikujejo dosti po evropskih državah. Vsi tarnajo in se pritožujejo nad izdajanjem knjig v za njih premajhnih nakladah ter o težavah zaradi "majhnih jezikov", je pojasnil Carrenho, ki se jim čudi, saj so že pred izbiro založniškega poklica vedeli, da posel s knjigami ni lahek.

Med bolj pozitivnimi pristopi je Carrenho omenil latvijskega ter hrvaškega. Latvijci se po svetu predstavljajo kot najbolj introvertirani ljudje, iz česar so si ustvarili kar blagovno znamko, s katero se predstavljajo na knjižnih sejmih, neka hrvaška založba pa se je izognila izdajanju v jeziku ne tako številčnega prebivalstva z izdajo del v angleščini, je povedal.

Sogovorca sta se dotaknila tudi tehnologije, ki po Carrenhovi oceni pomaga celotni založniški panogi, saj poceni knjige in jih naredi dostopnejše, kar je pomembno zlasti na območjih, kjer ni knjigarn in knjižnic kot tudi za osebe z različnimi ovirami, denimo slepe ali dislektične, ki lažje poslušajo kot berejo.

Zvočne knjige v Sloveniji kljub trem digitalnim platformam, ki omogočajo njihov dostop, med katerimi sta tudi portala večjih založb, Mladinska knjiga PLUS in Beletrinin Biblos, pri katerem sodeluje tudi Carrenho, niso toliko zanimive za slovenske bralce v primerjavi denimo s Švedsko. Tam delež zvočnih knjig predstavlja že okoli 55 odstotkov vseh prodanih knjig, je pojasnil Carrenho.

Na Kovačevo vprašanje, ali lahko zvočne knjige predstavljajo nevarnost tiskanim, je Carrenho odvrnil, da morda v prihodnosti sicer lahko, a zaenkrat ne kaže na to.