misliSKS: Raziskovalke o pomenu znanstvenic nekdanjega skupnega jugoslovanskega prostora
Ljubljana, 23. novembra - Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma (SKS) je pod okriljem ZRC SAZU potekal pogovor z raziskovalkami, ki so soustvarile monografijo Naše znanstvenice. V knjigi so predstavljene biografije znanstvenic nekdanje Jugoslavije, ki so zaznamovale svoja znanstvena področja, čeprav večinoma niso imele ugleda, ki je pripadal njihovim kolegom.
Ljubljana.
Monografija z naslovom Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji.
Foto: Založba ZRC
Kot je uvodoma povedala urednica monografije s podnaslovom Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji Jovana Mihajlović Trbovc, je v delu predstavljenih 27 znanstvenic, ki jih zavedno niso opredeljevale po njihovi nacionalnosti. V pogovoru so omenile težavo, ki se v znanosti pojavlja tudi danes - da bi nekoga na vsak način radi nacionalno opredelili.
Vse avtorice prispevkov prihajajo iz Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je poudarila urednica, ki je tudi sama zaposlena na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. S knjigo so želeli obuditi spomin na nekatere danes pozabljene znanstvenice ter na njihov prispevek k posamezni znanosti, obenem pa poudariti tudi pomen, ki so ga imele denimo na mentorskem področju oziroma pri snovanju t. i. znanstvene skupnosti. Obenem je urednica poudarila še bodisi osebno poznavanje znanstvenic ali pa veliko očaranostjo nad njihovim delom.
Na omenjeno se je navezala recenzentka dela Urška Strle, ki je povedala, da se se pri tovrstnih biografskih zapisih postavi vprašanje objektivnosti, ki pa po njenih besedah zajema celotno znanost. Velik del raziskovanja je podvržen arbitrarnosti in izbiram, kar po mnenju Urške Strle še toliko bolj velja za humanistične in družboslovne vede.
Ena od predstavljenih znanstvenic monografije je jezikoslovka in profesorica na filozofski fakulteti v Novem Sadu Svenka Savić, o kateri piše jezikoslovka in antropologinja Tanja Petrović. Svenka Savić velja za eno najpomembnejših imen v nekdanjem jugoslovanskem prostoru tako na področju zgodovine študij spola kot v zgodovini interdisciplinarnih študijev. Avtorica v prispevku pokaže, kako težko je bilo nekoč vstopiti v prostor, v katerem so dominirali moški, zlasti na področju t.i. nacionalnega jezikoslovja, ki je bila domena moških kolegov.
Etnomuzikologinja Ana Hofman je predstavila delo Ankice Petrović, ki se je znotraj že tako marginalizirane vede ukvarjala z obrobnimi temami, kot sta denimo vprašanji žensk in glasbe ali spola in glasbe.
Čeprav je bilo uveljavljanje znanstvenic v nekdanjem jugoslovanskem prostoru težko, pa je družbeni sistem omogočal osnovne pogoje, da so sploh lahko vstopile v polje znanosti, ki ni bilo več namenjeno zgolj eliti. "Seveda to ni pomenilo pravljičnega vstopa v znanstveni svet", je poudarila Tanja Petrović, vendar je bil vsaj mogoč.