misliSKS: Ob Čukovem romanu Fojba zgodovinsko-sociološki pogled na kraška brezna
Ljubljana, 23. novembra - Na Besedni postaji Slovenskega knjižnega sejma (SKS) so zgodovinarka Marta Verginella, sociolog Igor Škamperle in pisatelj Marij Čuk spregovorili na temo romana Fojba. Na pogovoru Fojbe: Še vedno odprta rana so naslovili več zgodovinsko-socioloških vprašanj o tragediji, ki je deležna velike politične manipulacije, zlasti z italijanske strani.
Škamperle je povedal, da se je branja Čukovega romana kar malo branil, saj se je prestrašil naslova, vendar je kmalu ugotovil, da je avtor na zelo pretanjen, literarno doživet način opisal usodo in vprašanja mladega fanta, ki je postavljen pred resne moralne dileme. O teh se je ves čas spraševal tudi kot sociolog in si skušal odgovoriti na vprašanje, kaj bi storil sam v protagonistovih čevljih. Obenem je pisatelj poskrbel, da dogodki postanejo razumljivi, četudi ne vedno opravičljivi, je še menil.
Čuka, kot je poudaril, naslovna tematika ves čas straši, a se je je med drugim lotil tudi zaradi jeze, ki jo doživlja ob nepoznavanju tematike na obeh straneh meje. Kot je poudaril, mnogi pozabljajo, da so se množični poboji na območju Istre in Trsta začeli kot revolt 25-letnemu fašističnemu zatiranju, ki ni dovoljeval drugega kot družbeno-kulturni molk slovenskega prebivalstva na tem območju.
Marta Verginella je povedala, da so fojbe kljub vsemu raziskanemu in napisanemu še vedno predmet velike zagonetnosti, obenem pa se postavlja tudi vprašanje, zakaj so tako pogosto predmet političnih manipulacij. Kot je pojasnila, se fojbe omenjajo skupaj z istrskim eksodusom, ki kljub tragičnosti nima te prepoznavnosti.
Obenem je omenila, da so se podobni poboji zgodili tudi v italijanski pokrajini Emilija-Romanja, a se o njih skoraj ne govori. Po njenih besedah so fojbe priročne zlasti za italijansko politiko, ki za svoje novo ideološko ukoreninjenje potrebuje tudi novo genealogijo. Potvarjanje resnice o fojbah ni lastno starim političnim strukturam, ki so poznale kontekst, ampak novodobnim, ki ga ne, je menila.
K temu po njenih besedah pripomore širše nepoznavanje tematike na italijanski strani. Del učiteljstva si sicer po njenih besedah prizadeva za večje osveščanje mladih, a teh je malo, pa še ti se morajo boriti proti smernicam aktualne vlade, ki gredo v smeri postavljanja novih kulturnih temeljev oz. nekakšne kulturne revolucije. Ta želi radirati nekatera zgodovinska dejstva, je pojasnila.
Čuk je dodal, da je nepoznavanje opazil tudi na slovenski strani, zlasti med mladimi po slovenskih šolah, ki ne vedo skoraj ničesar o fojbah. Škamperle je menil, da se zadrega na slovenski strani pojavlja tudi zaradi povojnih grobišč po državi. "Slovenci imamo svoj Kočevski Rog, Teharje in Podutik, zato se nam je o tem težko pogovarjati," je pojasnil in zato pohvalil Čukov literarni poskus približevanja težke tematike skozi umetnost.