misliSKS: O avtofikciji in novodobnih pisateljih
Ljubljana, 23. novembra - Na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma (SKS) je tekla beseda o fenomenu (avto)biografij in vedno bolj priljubljenih del, ki se jih označuje z oznako avtofikcija. Po besedah urednika Aljoše Harlamova je za avtofikcijska dela značilna iskrenost, čeprav opisane stvari v tem žanru niso nujno resnične.
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pisatelj Tadej Golob, literarna kritičarka Veronika Šoster, pesnik Aljoša Harlamov in literarna kritičarka Eva Mahkovic.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Literarna kritičarka Eva Mahkovic.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Literarna kritičarka Eva Mahkovic.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Literarna kritičarka Veronika Šoster.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Literarna kritičarka Veronika Šoster.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pesnik Aljoša Harlamov.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pesnik Aljoša Harlamov.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pisatelj Tadej Golob.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pisatelj Tadej Golob.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pisatelj Tadej Golob, literarna kritičarka Veronika Šoster, pesnik Aljoša Harlamov in literarna kritičarka Eva Mahkovic.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče.
Slovenski knjižni sejem.
Pogovor z naslovom Fenomen (avto)biografij in avtofikcije, v organizaciji 3. program Radia Slovenija - program Ars in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev.
Pisatelj Tadej Golob, literarna kritičarka Veronika Šoster, pesnik Aljoša Harlamov in literarna kritičarka Eva Mahkovic.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Harlamov je spomnil na začetke avtofikcije, ki segajo v konec 70. let minulega stoletja, prvi avtorji tega žanra so bili običajno tedanji pripadniki robnih družbenih skupin, kot so homoseksualci, temnopolti in ženske. Danes imajo to oznako literarna dela, v katera avtorji vnašajo izmišljene scenarije z resničnimi osebami, večkrat pa so protagonisti kar sami. Čeprav je tanka ločnica med avtobiografskimi deli in avtofikcijo, ki je nekakšen hibrid med resničnim in izmišljenim, je vseeno treba biti dosleden, je menil urednik..
Urednika Veronika Šoster in Harlamov sta opozorila na zakonitosti literature, ki je drugačna od resničnosti. Oba sta se večkrat soočila z deli, ki so odslikavala neko resničnost, a v literaturi preprosto niso stala. V literaturi ni tako pomembno, če se je nekaj res zgodilo, je pa nujno, da vsebuje element verjetnosti, je pojasnila literarna kritičarka Veronika Šoster. Na moderatorjevo vprašanje, ali bi bil to tudi odgovor njene stroke, je odvrnila, da kritik nima naloge preverjanja resničnosti nečesa zapisanega, bolj ga zanima, če je stvar dobro napisana in če v literaturi zdrži.
Po besedah Eve Mahkovic, ki je nedavno izdala avtofikcijsko delo Toxic, oznake običajno prihajajo od zunaj kot nekakšne etikete, ki jih nalepijo določenemu delu. Sama se ni obremenjevala s tem, kako bo definirano njeno delo, je pa želela z njim ujeti duh časa in nagovoriti zlasti ženske svoje generacije.
V pogovoru so se dotaknili tudi družbenopolitične vloge avtofikcije. Harlamov je menil, da živimo v dobi družbenih omrežij, ki vzpodbujajo polepševanje realnosti in preigravanje z identitetami. Vse to se skriva tudi za avtofikcijo.
Pogovor so sklenili s tezo, da je avtofikcija tudi odraz pripisovanja teže avtorjem. Ti so po Harlamovem mnenju tudi v Sloveniji postali blagovna znamka in so "kot zombiji, ki se jih ne da več ustaviti". Bolj optimistična je bila Veronika Šoster, ki je prepričana, da literatura živi in bo vedno živela zunaj vseh okvirjev, tudi avtorskih. Sama se že veseli novih razsežnosti, ki jih bo na to polje prinesla umetna inteligenca.