Avtor retrospektive kolažne animacije na Animateki Robinson za STA: Preveč govorjenja moti

"Kolaž je trk različnih materialov, animiranih, frankensteinov. Vzame kup 'mrtvih' koščkov, drobcev ali fragmentov, ter jim vdihne novo življenje, namen in smisel," je v katalogu letošnjega festivala Animateka zapisal Robinson, ki je tudi umetniški direktor mednarodnega festivala animiranega filma v Ottawi.

Sam je, kot je povedal v pogovoru za STA, v stik s kolažno animacije prišel preko glasbe ameriške skupine Guided by Voices. Njihove pesmi je razumel kot neke vrste kolaž, tehnika kolaža je bila vedno uporabljena tudi na naslovnicah njihovih albumov, kar je v njem vzbudilo radovednost. Med prebiranjem knjige o skupini je v njej naletel tudi na intervjuju z ameriškim avtorjem Lewisem Klahrom, ki ga do tedaj ni poznal. In tu se je, kot pravi, vse skupaj začelo.

Ko je začel raziskovati, ga je presenetilo, kako malo pozornosti je namenjene tej tehniki. Leta 2018 je v Ottawi pripravil manjšo retrospektivo kolažne animacije in tja povabil tudi Klahra. V času pandemije pa se mu je porodila ideja za knjigo Earmarked for Collision: A Highly Biased Tour of Collage Animation. Letos je v sklopu Animateke pripravil tudi najobsežnejšo retrospektivo kolažne animacije doslej.

Kot pravi Robinson, tudi danes kolažni animaciji ni namenjene bistveno več pozornosti, a upa, da se bo vendarle kaj spremenilo. "Pri kolažni animaciji ne gre le za tehniko, ampak je tudi veliko drugih tem, ki bi jih bilo vredno odpreti," poudarja. Ob tem dodaja, da so sicer kolažni animatorji pogosto vrženi v isti koš z eksperimentalnim filmom, galerijsko sceno in drugimi eksperimentalnimi animatorji ter da pogosto niso znani niti znotraj majhnega sveta festivalov animacije.

Na retrospektivi fokus na Lewisu Klahru

V retrospektivi Robinson predstavlja vse, od pionirjev na področju kolažne animacije do sodobnih mojstrov. Z retrospektivo želi predstaviti vso pestrost avtorskih izrazov, pristopov, vsebin. Program časovno pokrije obdobje od 50. let minulega stoletja pa vse do danes in predstavlja filme iz različnih držav. Močno so zastopani ameriški avtorji, saj je kolažna animacija v ZDA v obdobju po drugi vojni svetovni vojni doživela razcvet.

Velik fokus je na Klahru, ki od svojih začetkov v 80. letih minulega stoletja ustvarja izjemen opus, za katerega je značilna uporaba podob ameriške pop kulture 20. stoletja in potrošniške družbe. V retrospektivo je sicer vključenih več pionirjev, med njimi ameriški animator Larry Jordan, vključeni pa so tudi filmi režiserjev, ki se sicer niso posvečali kolažni animaciji, a so se občasno podali na to področje. Skratka, gre za res zelo široko zasnovano retrospektivo, poudarja Robinson.

Klahr je tudi gost letošnjega festivala. Robinson je o njegovih animacijah povedal: "Pri kolažni animaciji ima gledalec včasih občutek slučajnosti, spontanosti, kaotičnosti ali eksplozivnosti. Pri Klahru pa gre bolj za kontemplacijo. K podobam pristopa kot k hieroglifom, vsaka ima nek simbolni pomen. Klahr gledalca na nek način prelisiči. Podobe iz 50. in 60. let v ZDA, čudoviti barvni oglasi, stripi in podobno - ko človeka potegne noter, si misli: sedaj bo zgodilo, neka drama, zločin. A se ne. Gre za nekaj popolnoma drugega, kot da bi sanjal. Seveda je to lahko frustrirajoče, a je lahko tudi osvobajajoče."

Klahr ima po njegovih besedah specifično vizijo, zelo pomembno vlogo ima v njegovih animacijah tudi glasba. Robinsona, ki se animaciji posveča že skoraj tri desetletja, kot pravi, preveč govorjenja v animaciji moti. Meni, da so risbe tiste, ki naj v gledalcih vzbujajo občutke. V kolažni animaciji besed ni veliko, nekateri avtorji pa na izjemen način uporabljajo glasbo. Poleg tega kolažni animaciji, meni sogovornik, ne ustreza linearen način pripovedi.

Vključeni tudi hrvaški avtorji, iz Slovenije Koni Steinbacher

V retrospektivo so v vključeni tudi trije hrvaški avtorji - Marko Tadić, Dalibor Barić in Vatroslav Mimica, slovenske barve pa zastopa Koni Steinbacher z animiranim filmom Močvirje iz leta 1973. Kot je povedal Robinson, je bil Steinbacher vključen na predlog vodje festivala Animateka Igorja Prassla. O filmu Mimice iz leta 1959 je povedal, da gre za kombinacijo kolažnih elementov in risbe, kar je v tistem času v Zagrebu delovalo zelo moderno.

V retrospektivo so vključeni še avtorji, kot so Winston Hacking iz Kanade, v Kanadi delujoči bolgarski animator Theodore Ushev, Lei Lei iz Kitajske in v Pekingu živeči francoski ustvarjalec Thomas Sauvin, Sandor Reisenbücher iz Madžarske, Jan Lenica in Walerian Borowczyk iz Poljske, Ivan Andonov iz Bolgarije. Iz Velike Britanije je v retrospektivo vključen Terry Gilliam, ki je ustvarjal animacije tudi za Leteči cirkus Montyja Pythona.