Leto 2024: Slovenija po Frankfurtu še častna gostja sejma otroških knjig v Bologni

Dogovor o častnem gostovanju Slovenije v Bologni iz leta 2018

Dogovor o častnem gostovanju Slovenije na sejmu v Bologni je leta 2018 podpisala takratna direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak) Renata Zamida. Sprva je bilo predvideno, da bi se to zgodilo leta 2021, zaradi pandemije covida-19 pa je prišlo do sprememb in zamikov držav častnih gostij tako pri knjižnem sejmu v Frankfurtu kot v Bologni. Slovenija se bo tako v tem italijanskem mestu predstavljala med 8. in 11. aprilom 2024.

Sejem bo prihodnje leto potekal 61. po vrsti, podpirata ga tudi italijanska trgovska agencija ter ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje. Na uradni strani so napovedali, da bo program ponudil enkratno in celovito priložnost za odkrivanje ustvarjalne in bogate tradicije slovenskega založništva za otroke.

Sejem je srečevališče vseh, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in izdajanjem otroških knjig, v prvi vrsti gre za nakup in prodajo avtorskih pravic. Organizatorji so napovedali, da bodo celotno ponudbo v prihodnjem letu nadgradili, poleg tega bo vključevala tudi trgovanje z avdiovizualnimi pravicami. Večji bo tudi stripovski kotiček, kjer bodo predstavljeni založniki stripov z vsega sveta, s tretjo izdajo revije Spotlight on Africa pa bo pogled še bolj usmerjen na afriško založništvo.

Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava. Zanjo med številnimi predlogi izberejo približno 70 ilustratorjev z vsega sveta. Iz Slovenije so bili v preteklih letih predstavljeni Ana Zavadlav, Andreja Peklar, Maja Kastelic, Peter Škerl, Alenka Sottler in Lila Prap.

Jak tradicionalno v Bologni

Jak na sejmu že tradicionalno sodeluje s samostojno stojnico, na kateri predstavlja novosti s področja slovenske otroške in mladinske literature, posebej pa se v Bologni predstavljajo še nekatere slovenske založbe, s samostojno stojnico denimo tudi Mladinska knjiga. Sejem obiščejo tudi slovenski avtorji, ilustratorji, založniki, uredniki, knjigotržci in predstavniki slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), ki se na njem seznanjajo z novostmi in trendi na področju literature za mlade bralce.

In kako potekajo priprave Slovenije na sejem? "Trenutno so še vedno v tistem stanju inventivnega kaosa, ko zbiraš ideje iz vseh minulih let, in razmišljaš, kako vse skupaj sestaviti v neko smiselno celoto. Nekatere stvari so začrtane povsem jasno in brez njih seveda nastopa na sejmu ne bo," je za STA pojasnila direktorica Jaka Katja Stergar.

Po njenih besedah izhajajo iz tega, da bodo imeli v osrednji hali na voljo 300 kvadratnih metrov za ilustratorsko razstavo. Zanjo pripravljajo arhitekturni načrt, kmalu bodo začeli iskati tudi izvajalca. Obvezen del je tudi razstavni katalog ilustratorjev v angleščini in italijanščini, a najprej morajo izbrati ilustratorje, ki bodo nastopili. Slovenija bo prisotna tudi na otvoritvenem dogodku, v uradnem programu štiridnevnega sejma pa bo lahko dobila deset prostorov oziroma deset dogodkov na različnih sejemskih odrih.

Sejem namenjen strokovni javnosti

"Sejem v Bologni je drugačen kot Frankfurt, ni orientiran dogodkovno, tudi sicer je v celoti namenjen samo strokovni publiki, se pravi mednarodni publiki s področja otroške knjige, fokus celotnega sejma pa je na ilustraciji. Temu moramo v pripravi našega programa slediti tudi mi. Seveda bomo izkoristili vseh deset prostorov za dogodke, hkrati načrtujemo tudi mednarodno srečanje za založnike. Zagotovo bo slovenska nacionalna stojnica še nekoliko razširjena glede na pretekla leta, vsem slovenskim založnikom bomo nudili delovne postaje, to so kotički z mizami za sestanke s tujimi agenti ter dodatne police za knjige in promocijsko gradivo, kar se je izkazalo kot zelo kakovostno," je povedala Stergar.

Ker sejem vsako leto obišče okrog 1500 bibliotekarjev, nameravajo v osrednji knjižnici Salaborsa v centru mesta pripraviti mednarodno strokovno knjižničarsko konferenco. To bo po besedah Stergar priložnost, da Slovenija predstavi dobre prakse s področja bralne kulture. "Čeprav po raziskavah bralna pismenost v svetu upada, tudi pri nas, se lahko vprašamo, kakšna bi šele bila, če vseh teh programov ne bi bilo," je povedala direktorica Jaka.

Med prireditvami, ki bodo spremljali sejem, je omenila tudi gostovanje ljubljanskega lutkovnega gledališča v teatru Testoni s predstavo Zajčkova hišica v italijanščini. S kolegi iz Švice pa se dogovarjajo, da bi po njihovem vzoru na eni od lokacij v mestu organizirali ilustratorsko tekmovanje v živo. Predstavili bodo tudi projekt Jaka Pot knjige, želijo pa si še kakšne dodatne razstave v mestu.

"Strukturo predstavitve imamo narejeno že več let, nekoliko je odvisno tudi od tega, koliko bo finančnih sredstev, kako bo z razpoložljivostjo prostorov in tudi avtorjev. Vse stvari verjetno ne bodo možne, a neko osnovo imamo. Zagotovo bo omenjen tudi Ljubljanski manifest o poglobljenem branju. Izkoristiti moramo vidnost, ki jo je že pridobil z objavami, ne samo v Frankfurtu, ampak tudi v več svetovnih medijih, ter da ga je, poleg slovenskih, podpisalo več odmevnih avtorjev iz tujine," je še povedala Stergar.