Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NA VALOVIH ŽIVLJENJA - BIOGRAFIJA O TAVČARJU IZPOD PERESA URŠKE PERENIČ

Tavčar po besedah avtorice ni bil samo prvi in edini pravi naslednik Josipa Jurčiča, "temveč samosvoj in edinstven človek in ustvarjalec, ki se mu je, oplemenitenemu z najrazličnejšimi življenjskimi izkušnjami, izpisal sijajen in do danes navdihujoč pripovedniški opus. Na enem koncu z noveleto Madama Amalija, ki predstavlja nulto oz. iniciacijsko točko njegovega literarnega pisanja in je privrela iz nepozabnega ljubezenskega oz. erotičnega doživetja, nato pa preko 'historičnih podob' in 'slik' iz Loškega pogorja, povesti Mrtva srca in antiutopije z naslovom 4000 tja do dveh labodjih spevov, Cvetja v jeseni in Visoške kronike, ki stojita na drugem koncu Tavčarjeve ustvarjalne poti".

Kot so zapisali pri založbi, v knjigi, ki jo je avtorica zastavila kot preplet biografske in literarne študije, bralec velikega Poljanca spremlja na njegovih mnogoštevilnih poteh med ljubljanskim Bregom, kjer se je ustalil s svojo življenjsko družico Franjo in otroki, ter Visokim, kjer so bile korenine njegove dejanske in želene biti in kjer so svoj večni mir našli ne samo Tavčarjevi, temveč tudi junaki in junakinje Tavčarjeve Visoške kronike.

Urška Perenič (1982) je literarna zgodovinarka, profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Med drugim je vodi raziskovalni projekt Književna republika Borisa Pahorja. Poleg Jurčičeve biografije Pripovednik svojega in našega časa se med drugim podpisuje tudi pod knjigo z naslovom Luize Pesjakove pesmi za slovensko mladost v zrcalu bidermajerja.

MOJE MAČKOLJUBNE ZGODBE - ZGODBE SVETLANE SLAPŠAK O MAČKAH, POSTAVLJENE V DRUŽBENI KONTEKST

Knjiga razkriva poseben odnos avtorice do mačk skozi njeno življenjsko pot. V ozadju pripovedovanja o mačkah, njihovih karakterjih, sožitja z njimi ter ljubezni do njih, se odvijajo prelomni zgodovinski dogodki druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Ti segajo od študentskih protestov in konca vojne diktature v Grčiji leta 1974 do politično napetega življenja v socialistični Jugoslaviji, vzpona nacionalizma in krvavega razpada Jugoslavije ter tranzicijskega kapitalističnega vdora v družbah nekdanje Jugoslavije. Predanost tem "sijajnim toplim sivim glavam, ki se med predenjem zagozdijo med brado in ramena," ter pripravljenost se od njih učiti, jih razumeti, občudovati ter uživati v vsakodnevnem sobivanju, je avtorici prinesla "zavetje miru in razuma" v norosti sveta, so zapisali pri založbi.

V Beogradu rojena Svetlana Slapšak (1948) je kritičarka, znanstvenica, antropologinja in doktorica antičnih študij. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Podpisala se je pod več kot 70 knjig, več kot 400 znanstvenih študij ter več kot 1000 esejev. Bila je ena izmed treh urednikov satiričnega časopisa študentov Filozofske fakultete v Beogradu, Frontisterion, ki je bil prepovedan. Nekajkrat so ji odvzeli potni list, prisluškovala ji je tajna policija, večkrat je bila podvržena fizičnemu nasilju. Kot predsednica odbora za svobodo govora pri Srbskem društvu pisateljev je sestavila prek 50 peticij, med njimi za osvoboditev Adema Demaqija, Janeza Janše, Tomaža Šalamuna in Tomaža Mastnaka. Z gibanjem 1000 žensk za mir je predlagana za Nobelovo nagrado za mir.

AVTOMOTO MRAVLJE - STRIP PO ISTOIMENSKI SNOJEVI KNJIGI

Protagonista stripa Avtomoto mravlje sta Brata Vid in Jošt ter njun pes Repek, ki se znajdejo v svetu mravelj, ki pa je vse prej kot nedolžen - v njem vladajo stroga, tudi nasilna pravila, vse je pod natančno kontrolo in podrejeno delovanju v prid kraljice in predsednice. Fanta se čudita takšnemu strašljivemu svetu in spotoma doživita celo mravljinčjo revolucijo, nazadnje pa se s pomočjo čebelic in povečevalnega leta le uspeta rešiti nazaj v človeški svet.

Pod stripovsko priredbo fantastične mladinske pripovedi Jožeta Snoja se je podpisal Igor Saksida, za dinamično likovno izvedbo, ki v veliki meri - tako barvno kot motivno - gradi na srhljivem, napetem vzdušju, pa je poskrbel Damijan Stepančič.

Jože Snoj (1934) je po diplomi iz slavistike in primerjalne književnosti vrsto let delal kot urednik. Najprej je začel pisati za odrasle, po letu 1970 pa za mladino. Njegov opus sestavljajo pesmi, pripovedna proza, kritike, eseji in članki. Izraziteje posega tudi v mladinsko književnost. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Damijan Stepančič (1969) velja za enega najbolj vidnih sodobnih slovenskih ilustratorjev. Pri ilustraciji, za katero je dobil že vse slovenske nagrade za to zvrst, si prizadeva, da tako literarni kot tudi likovni del delujeta homogeno in kakovostno. Veliko ustvarja s soprogo Lucijo, večkrat je sodeloval tudi s pisateljem Petrom Svetino.