Zapuščina srbskega fotografa Jovana Ritopečkega na Dunaju predmet zgodovinske analize

Vse od "hiše groze" do dela v tovarnah kot "idealnem svetu" je prinesla analiza posnetkov, ki jo je opravila zgodovinarka Bakondy iz zapuščine leta 1989 umrlega fotoreporterja Ritopečkega. Razkrila je tudi zelo različne poglede na migrante iz njegove domovine, ki so se od začetka 70. let minulega stoletja začeli zaposlovati v Avstriji, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Na podlagi sporazuma o zaposlovanju delavcev iz tedanje Jugoslavije iz leta 1966 je takrat v Avstrijo - kot tako imenovani delavci na začasnem delu ali gastarbajterji - prišlo več sto tisoč delavcev. Istega leta se je Jovan Ritopečki iz Beograda preselil na Dunaj, kjer je kot samozaposleni fotograf delal za avstrijske in jugoslovanske revije.

Veliko del Ritopečkega obravnava delovno okolje migrantov, hkrati pa ponujajo vpogled v zasebni prostor, je povedala Bakondy, ki je med približno 19.000 negativov fotografij, najdenih v zapuščini, izbrala 3500 fotografij, jih digitalizirala ter uredila posamezne serije za analizo ne le vsebine fotografij, temveč tudi zgodovine uporabe.

"Samo negativi nam ne povedo ničesar o tem, kako se pomeni spreminjajo z uporabo fotografije glede na kontekst in kakšna sporočila so bila posredovana z njimi," je poudarila Bakondy.

Serija 30 fotografij iz zgodnjih 70. let prejšnjega stoletja tako nosi naslov Rio Grande - hiša groze in prikazuje življenjske razmere v namestitvi za delavce na obrobju Dunaja. Ime se nanaša na slabo stanje stanovanj, hkrati pa ima omemba obmejne reke med ZDA in Mehiko - torej med bogatimi in revnimi - tudi družbenokritičen prizvok. Po ugotovitvah Bakondy so bile fotografije iz te serije objavljene v jugoslovanski reviji Yu Novosti, ki je bila namenjena jugoslovanskim migrantskim delavcem v Zahodni Evropi.

Fotografije, ki jih je Ritopečki posnel za časopis Naš list, izdajalo pa ga je Združenje avstrijskih industrialcev za jugoslovanske migrante, prikazujejo povsem drugačno podobo in predstavljajo delo v proizvodnji kot "idealen svet". Pri analizi fotografij je bila opazna tudi močna prisotnost žensk. "To je tisto, kar razlikuje njegovo delo od večine takratnih avstrijskih novinarskih fotografij," je povedala zgodovinarka in dodala, da migrantke v tistem času očitno niso bile tema za medije v Avstriji.

Del digitaliziranih fotografij naj bi sedaj pripravili za spletno bazo podatkov. Javno dostopne naj bi bile od leta 2025 v okviru virtualnega vizualnega arhiva Jugovzhodne Evrope (VASE), ki nastaja v sodelovanju s Centrom za informacijsko modeliranje Univerze v Gradcu. Prizadevanja potekajo tudi za postavitev klasične razstave.