Pri Mladinski knjigi izšla Brez nagobčnika: Radio Študent - že od 1969

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala urednica Nela Malečkar, se je ob okroglih obletnicah RŠ že večkrat pojavila ideja o knjigi. Pred bližajočo se 50. obletnico pa se je na RŠ sestala skupina ljudi, ki so vsak na svoj način razmišljali o radiu. Nato se je postopoma izoblikovala ekipa, v kateri so bili pisci treh nosilnih tem Igor Bašin, Marko Doles in Tomaž Zaniuk ter urednici, ob njej še Alenka Veler. Kot je poudarila, je bilo izjemnega pomena, da sta bili tudi sami v nekem obdobju sodelavki RŠ, saj sta tako poznali različne generacije sodelavcev radia in jima je lahko le skupaj uspelo sestaviti knjigo.

V knjigi je v prvem delu predstavljena zgodovina RŠ skozi besedila Bašina, Dolesa in Zaniuka. Osrednji del knjige, naslovljen Ozvočeni glasovi, prinaša zgodbe 33 sodelavcev RŠ od začetka radia pa vse do danes. Zadnji del knjige pa prinaša besedila treh aktualnih sodelavcev RŠ - Gala Krizmaniča, Tine Tomšič in Jake Viranta. Knjigo bogati 370 fotografij, vanjo so vključeni številni dokumenti ter povezave do več kot 50 legendarnih džinglov RŠ, ki jim je mogoče prisluhniti s pomočjo QR kod.

Besedilo Bašina, ki je bil nekdaj glasbeni urednik na RŠ, nosi naslov Posebno psihično stanje. Pojasnil ga je z besedami, da ko nekdo pride na RŠ, pride v kolektiv, kjer se na začetku ne znajde, hkrati pa ga ta kolektiv začne oblikovati. Tam se nauči discipline, hkrati mu je dovoljeno ogromno svobode, kar sicer ne pomeni, da gre čez rob, mu pa ta svoboda dovoljuje politično nekorektnost. Kot je še povedal, je pri pisanju izhajal iz glasbene redakcije, ker pa RŠ ni bil le glasbeni, ampak družbeni medij, ni bilo mogoče spregledati nekaterih dogodkov, tudi tistih, ki so pripeljali do njegove ustanovitve.

Doles, ki v oddaji Stopinje v prahu na RŠ zbira pričevanje in zgodbe, povezane z RŠ, se je v svojem prispevku posvetil tehnični plati radia in njeni zgodovini. Kot je povedal, je v petih desetletjih tudi tehnika doživela velik razvoj. Tehnične sile na radiu so bile po njegovih besedah vrhunske, tehniki so marsikaj izdelali kar sami, bili so tudi izjemno inovativni.

Zaniuk, ki je še vedno sodelavec radia, pa se je v svojem besedilu posvetil pravno-formalnim vidikom RŠ. Opozoril je, da so v marsikaterem zapisu o RŠ, ki se je doslej pojavil v javnosti in temelji na pričevanjih, tudi določene netočnosti, saj je človeški spomin nezanesljiv. Zato je sam vse, kar je zapisal, podkrepil z dokumenti.

Krizmanič, aktualni odgovorni urednik RŠ, je spregovoril o delovanju RŠ danes. Ta ima trenutno več kot 200 rednih sodelavcev, velika pretočnost pa je tista, ki ga je ohranjala skozi pet desetletij.

RŠ je začel oddajati 9. maja 1969 iz kleti osmega bloka v ljubljanskem študentskem naselju. Bil je takrat najbrž prvi in edini študentski radio v Evropi, v Jugoslaviji pa prav gotovo. Ustanovila ga je Skupnost študentov s pomočjo ŠOLT-a, ki je izdelal vso potrebno tehnično opremo. Naslov knjige Brez nagobčnika je povzet po sloganu, ki si ga je izmislil Boštjan Napotnik - Napo, so zapisali pri založbi.

Izid zbornika bodo drevi v sodelovanju s Kinom Šiška in RŠ obeležili še z dobrodelnim večerom resničnih zgodb v Kinu Šiška. Nastopili bodo nekdanji, sedanji in večni sodelavci RŠ z zakulisnimi anekdotami, memoari, miti, bajkami in legendami.