Leto 2024: V Narodni galeriji tudi predstavitev zasebne zbirke Kroples

Zbirko Kroples bodo predstavili v marcu. Zbirka, ki do zdaj kot celota ni bila poznana niti strokovni javnosti, zaobjema umetnine iz 19. in 20. stoletja, vsaka od njih pa ustreza tudi visokim kriterijem Narodne galerije za uvrstitev v nacionalno stalno zbirko.

Na ogled bodo dela obeh osrednjih krajinarjev 19. stoletja, Marka Pernharta in Antona Karingerja, dela Ivane Kobilca in Ferda Vesela, tem bodo sledila dela impresionistov ter žanrski prizori Maksima Gasparija in Hinka Smrekarja. Povojno obdobje je med drugimi zastopano s slikami Marija Preglja, Gabrijela Stupice, Gojmirja Antona Kosa in Zorana Mušiča, posebnost zbirke pa so avtoportreti predstavljenih umetnikov.

V poletnih tednih bodo v Narodni galeriji gostili zbirko Muzeja za umetnost in obrt iz Zagreba. Muzej zaradi poškodb, ki jih je matična palača utrpela med potresom, prenavljajo, zato bodo na razstavo lahko uvrščena najpomembnejša dela iz stalne zbirke muzeja. S tem želijo ne le predstaviti tradicionalnega partnerja Narodne galerije pri številnih razstavnih projektih, temveč tudi odpreti vrata muzeju, ki se je zaradi naravne nesreče znašel v stiski, je zapisala Barbara Jaki.

Predstavitev secesijskega gibanja v Ukrajini

V zadnji tretjini leta bodo predstavili secesijsko gibanje v Ukrajini. To je potekalo v iskanju lastnega nacionalnega izraza in je bilo razpeto v srečanju vzhodne tradicije in zahodnjaških tokov v času okrog leta 1900. Pot v modernizem je v Ukrajini potekala v času propadajočih imperijev in boja za neodvisnost. Kljub globokim pretresom so bila prva desetletja 20. stoletja v Ukrajini priča drznim umetniškim eksperimentom in razcvetu ne le likovne umetnosti, temveč tudi literature in gledališča.

Razstavo so že gostili v več uglednih evropskih muzejih, tudi v londonski Narodni galeriji in v Muzeju Belvedere na Dunaju, od koder bo razstava prišla v Slovenijo, je pojasnila Barbara Jaki.

Med manjšimi razstavami študijska predstavitev grafične tehnike Marjana Pogačnika

V galeriji Narodni dom, kjer prirejajo manjše razstave, v letu 2024 posebej izpostavljajo študijsko predstavitev grafične tehnike Marjana Pogačnika, ki je Narodni galeriji zapustil celotno svojo likovno dediščino. Pogačnikova tehnika barvnega tiska je izjemna, saj je tiskal vse barve z enim hodom skozi tiskarsko prešo. Zapletenost, zamudnost in velika možnost napake med tiskom so botrovale nizkim nakladam grafičnih listov in paradoksalno grafično tehniko približujejo unikatnosti. Razstavo bo spremljal dokumentarni film z rekonstrukcijo tehnike. S tem se želijo po razstavi opusa leta 2002 in izbranih listov leta 2006 dodatno oddolžiti velikemu donatorju Narodne galerije.

Pogačnik (1920-2005) je leta 1947 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato je nadaljeval študij slikarstva pri Gabrijelu Stupici na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Iz slikarstva je diplomiral leta 1949, leta 1951 pa je zaključil slikarsko specialko na ljubljanski akademiji. Med letoma 1962 in 1979 je poučeval grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1977 je prejel Jakopičevo nagrado za grafični opus in leta 1986 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Med publicistično dejavnostjo je Barbara Jaki izpostavila novo slikanico za najmlajše obiskovalce, ki jo pripravljajo skupaj z Mladinsko knjigo in Tomažem Lavričem, njena vsebina pa za zdaj ostaja skrivnost.

Še do 11. februarja je sicer v Narodni galeriji na ogled monografska razstava, posvečena kiparju Ivanu Zajcu (1869-1952). Prvi celoviti pregled umetnikovega ustvarjanja združuje 57 del v marmorju, bronu, mavcu in glini. V razstavo so vključeni tudi arhivski biografski izpisi s podatki o umetnikovem šolanju, življenju in delu.