misliClug za Večer: Februarja 2025 premiera Sna kresne noči v berlinski Nemški operi
Maribor, 30. decembra - Vodja mariborskega baleta, koreograf Edward Clug je v pogovoru za današnjo prilogo dnevnika Večer V soboto med drugim spregovoril o svojem ustvarjalnem procesu in vabilih iz tujine ter razkril, da je po Faustu njegov naslednji projekt Sen kresne noči, katerega premiera bo 18. februarja 2025 v Nemški operi v Berlinu.
Sen kresne noči se Clugu zdi najtežje delo do zdaj, ker v njem ni konkretnega konflikta. Si pa po njegovih besedah z ekipo, Marko Japelj, Leo Kulaš in Milko Lazar, vedno vzamejo veliko časa za priprave naslednjih velikih predstav.
"Spet bom moral najti nove rešitve. Zdi se mi, da se lahko hitro ujameš v past. Z baletno oziroma plesno pripovedjo je zelo nevarno iti v ilustracijo vilinskega sveta - ker sta že balet in ples po sebi nekako vilinska. Koliko ponesrečenih filmov smo videli, ki so dobesedno opisali, kar se dogaja v knjigi! Trenutno se nahajam tako daleč od Shakespearja, tako okrog in okrog hočem priti do njega, da bo srečanje sveže in pristno. Da o ustvarjanju komedije sploh ne govorim. Humor, ki je v mojem delu, ni bil dobesedno načrtovan. Ustvarjalni proces je bil skratka precej podoben zgodbi - zapletena zmešnjava," je povedal.
O celovečernih baletih po klasični zgodbi oziroma s klasično zgodbo je Clug še povedal, da kljub temu, da kot plesalec in koreograf verjame, da z govorico telesa lahko poveš več kot s samo besedo in da je v tem moč njegove umetnosti, to včasih ni dovolj.
"Metafora, ki jo lahko ustvarimo skozi ples, pomaga, vendar ni dovolj. Se pravi, da moram do literarnega dela in tudi do plesalcev pristopiti kot dramski režiser. In od plesalcev tudi pričakujem odnos do literarne vsebine, kakršnega imajo po navadi igralci. To predstavlja za plesalce velik izziv, je pa tudi zelo vznemirljivo. Za to si zmeraj vzamem največ časa," je dodal.
Kot je še razkril v pogovoru, so ga vabili, da bi prevzel vodstvo dunajskega baleta ali da bi v Hamburgu nasledil več kot polstoletnega direktorja Johna Neumeierja, a sam ni našel pravega odgovora, zakaj bi naredil ta korak.
"In od zdaj si prav gotovo ne želim večje odgovornosti kot vodja, temveč več svobode kot umetnik. Slovenija in to (mariborsko) gledališče pa sta mi dala ravno to. Prosto pot v svoj notranji svet, ki sem ga potem lahko delil s preostalim svetom. To je neprecenljivo. Kolikor bom lahko, bom svojo radovednost usmerjal k ustvarjanju. To se mi zdi prav in v tem najbolj uživam," je še povedal.
Kot je še povedal o svoji ustvarjalni poti v Mariboru, si težko predstavlja, da bi lahko sebe razvil kjerkoli drugje kot tukaj. "Kolikor bom lahko, bom vrnil temu prostoru in ljudem zahvalo za čudovite priložnosti, ki sem jih bil deležen," je še povedal.