Pred 70 leti vrata odprla Umetnostna galerija Maribor

Pionirsko vlogo v smislu organiziranega likovnega življenja v Mariboru je odigral Umetniški klub Grohar, ki je v tem mestu deloval med letoma 1920 in 1926. "Maribor je bil prej večinoma nemško mesto, kulturno zelo močno povezano z Gradcem. Umetniki so bili večinoma nemškega rodu in člani graškega kluba umetnikov," je za STA pojasnila direktorica UGM Simona Vidmar Čelik.

Umetniški klub Grohar si je prizadeval, da bi v Mariboru vzpostavili kontinuirano razstavno dejavnost. Leta 1922 je začel akcijo za postavitev umetniškega paviljona, prizadevanja pa je ustavila druga svetovna vojna. Zbirka, ki je počasi nastajala z donacijami in odkupi, se je tudi po vojni hranila v okviru Pokrajinskega muzeja Maribor. "Želja, da bi se vzpostavila mestna galerija, je vztrajala, vendar so bila deljena mnenja, ali naj bi bila to neke vrste narodna galerija ali kaj drugega. Na koncu so se odločili, da bo prostor za sodobno, moderno umetnost," je povedala.

Galerija prostore dobila v poslopju, kjer je še danes

Prostor zanjo so našli v nekdanji meščanski palači in cerkvi celestinskega samostana na vogalu Strossmayerjeve in Orožnove ulice, kjer ima UGM še danes osrednje prostore. V 80-ih letih je z združitvijo z Razstavnim salonom Rotovž pridobila še manjši prostor na današnjem Trgu Leona Štuklja.

Slikarstvu, kiparstvu in grafiki v zbirki UGM se pridružujejo fotografska dela, video umetnost, večmedijske instalacije in interaktivni projekti. Med drugim se ponašajo s številnimi deli Slavka Tihca, Rudolfa Kotnika, Zore Plešnar, Vlaste Zorko, Ide Brišnik Remec in zgodnjega obdobja Zorana Mušiča. "Pomemben del naše zbirke so dela Mariborskega kroga; fotografije iz 70-ih let prejšnjega stoletja, ki je prva vstopala v polje, danes bi rekli, alternativne fotografije. Pred kratkim je prišla v hišo zapuščina Otona Polaka in odkrivamo njegova izredno zanimiva zgodnja dela, dogovarjamo se med drugim tudi za zapuščino Vojka Štuhca. Vsako leto izvajamo odkupe del tudi kakšnega mlajšega mariborskega avtorja," je dejala direktorica.

Zaveda se, da se položaj galerij spreminja: "V zadnjih letih so se z vsemi možnimi oblikami druženja izven fizičnih prostorov, predvsem s socialnimi omrežji, premaknila razmerja znotraj nekih ustaljenih praks. Galerija je bila nekoč nek branik ali postulat, kjer se je določala umetnost, torej kaj je umetniško delo, in je bila tudi edina prava stična točka za umetnike, strokovnjake, laično javnost. To se je s socialnimi omrežji, z novimi možnostmi mednarodnega povezovanja in združevanja nekih interesnih skupnosti popolnoma spremenilo. Zato moramo biti bolj agilni, moramo se bolj prilagajati, moramo bolj prepoznavati, kaj se trenutno dogaja in kaj so točke zanimanja, izhodišča pogovorov itd. Skozi naš program se poskušamo povezovati z vsemi možnimi javnostmi."

Pomembno vlogo ima povezovanje v mednarodnem prostoru in v mestu

Povezovanje z galerijami v mednarodnem prostoru jim omogočajo evropski projekti, ki jih kontinuirano izvajajo zadnjih 10 let. "V zadnjih letih se tudi bolj intenzivno ukvarjamo z dogajanjem v mestu. To je gotovo posledica novega mestnega vodstva, ki intenzivno vstopa v dialog z vsemi nami in če smo vsaj malo dovzetni, se lahko zgodijo zelo fine zadeve, kot je na primer skupno obeleževanje Dneva Maribora. Vse akterje na področju sodobne umetnosti v mestu smo povezali z zelo uspešnim Maribor Art Walkom, lani je bilo gotovo prelomno tudi sodelovanje z oglaševalskim studiem Trampolin," je dejala.

Občinstvo je sicer vedno težje pritegniti. "Leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK), je bilo po mojih ocenah še zadnje obdobje nekih megalomanskih muzejskih projektov, ki jih mi sicer nismo uresničili. Vmes se je trend obrnil v drugo smer, k skupnosti, k prostoru, v katerem institucije delujejo in ga s svojim delom tudi osmišljajo. Mislim, da je to edini pravi način in se je zelo dobro ilustriral tudi v naši razstavi o Saši Devu, ki je razkrivala ne samo arhitekta, ampak tudi obdobje med obema vojnama, ki je v Mariboru še vedno slabo poznano," je povedala sogovornica.

S prejšnjim EKO: trienale umetnost in okolje so obudili industrijski kompleks MTT v Melju, letos pa bo potekal v prostorih nekdanjega sanatorija na Tyrševi ulici v središču mesta. Ob 70-letnici pripravljajo tudi novo razstavo iz Zbirke UGM. K sodelovanju so povabili mladega industrijskega oblikovalca Davida Tavčarja, ki je na zbirko pogledal prvenstveno z vidika formalnih aspektov: barv, oblik, materialov in tehnik. Izšel bo tudi dolgo pričakovani izbor 100+ del iz Zbirke UGM v knjižni obliki.

Prostorsko stisko bodo reševali z novimi prostori v Centru Rotovž

Dolgoletno prostorsko stisko bodo reševali z novimi prostori v nastajajočem Centru Rotovž, kjer bosta dobila svoje mesto tudi mestna knjižnica in kino. V okviru priprav na EPK je občina sicer načrtovala izgradnjo nove galerije, a nikoli ni bilo denarja za to. Zdaj so ti načrti preteklost.

"V Centru Rotovž bo UGM pridobila razstavišče v velikosti približno 800 kvadratnih metrov v treh etažah in nekaj spremljevalnih prostorov. S tem se bo na Strossmayerjevi sprostil prostor za predstavitev zbirke. Tako se bo tu vzpostavila nekakšna mestna galerija, ki bo ponujala meščanom in obiskovalcem stalen stik z zgodovino umetnosti 20. in 21. stoletja. V Centru Rotovž pa bomo prirejali druge razstave in dogodke," je pojasnila Simona Vidmar Čelik.

Sama je s takšno rešitvijo zadovoljna. "Verjamem, da bo Center Rotovž ob odprtju magnet za obiskovalce, seveda pa imamo veliko nalogo in odgovornost, da ga napolnimo z vsebinami. Ne le na začetku, ampak tudi potem kontinuirano in da odpremo te prostore tudi za vsebine, ki so mogoče lažje dostopne, ki so usmerjene v različne oblike vizualne kreativnosti itd.," je dejala. Trenutno se izgradnjo tega centra napoveduje v drugi polovici leta 2025.