Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZBIRKA KRATKIH ZGODB KULTNEGA AMERIŠKEGA PRIPOVEDOVALCA

Kingova zbirka kratkih zgodb Mrtva straža je v knjižni obliki prvič izšla leta 1985, posamezne zgodbe pa so bile objavljene revialno. Vsebuje 22 del, od tega 18 kratkih zgodb, dve noveli in dve pesmi. Zgodbe so nastale v časovnem obdobju 17 let, pri čemer je avtor najstarejšo napisal pri svojih 18 letih.

Zbirko je prevedel Marko Košan, ki je povedal, da eden največjih pripovedovalcev zgodb sodobnega časa bralca popelje tja, kjer ždijo naši najtemnejši strahovi, bodisi za zaveso nepredirne skrivnostne megle z bizarnimi stvori, ki v robni situaciji preživetja izzivajo in preizkušajo vase zagledano nečimrnost posameznikov, ali pa v soočenju z na videz nedolžno otroško igračo, za katero se izkaže, da odpira vrata pekla.

"V podobah kot iz nočne more nam sugestivno naslika tovornjak, ki terja neusmiljeno plačilo za grehe iz preteklosti in najstniške demone, ki nepremišljenega junaka zapeljejo v usodno radovednost ali brezumno dejanje nasilja. Pouči nas o nepredvidljivih prekletstvih in o tragičnih posledicah umišljene nespodobne prisotnosti dozdevnih angelov milosti, o stiski dečka, ki ostane sam ob truplu mrtve babice, o dogodivščini na jezeru, ki se konča s tragedijo onstran razuma... do konca in naprej, prek komaj doumljivih meja človeške domišljije," je zapisal ob prevodu.

Stephen E. King (1947) je ameriški romanopisec in avtor kratkih zgodb. Najbolj priljubljen je v žanru grozljivk, kjer je prodal 350 milijonov knjig po vsem svetu, prenesli pa so jih tudi na filmska platna in televizijske ekrane.

V DIALOGU S TOMIJEM JANEŽIČEM

Slovenski gledališki inštitut je v knjigi Kot bi bil tukaj začasno - V dialogu s Tomijem Janežičem objavil izbrane intervjuje z režiserjem, enim od predstavnikov "četrte generacije" slovenskih gledaliških režiserjev, ki je s svojo uprizoritveno poetiko določil zadnjo četrtino gledališkega stoletja v tem delu Evrope. Pogovori so nastali v letih 1997-2023.

Izbor intervjujev poskuša pokazati razvoj in premene v gledališkoestetskem interesu, ki ga ključno formira Janežičeva režiserska dejavnost na odrih zunaj Slovenije, je v predgovoru zapisal urednik publikacije Primož Jesenko. Zbirka 25 intervjujev se začne s pogovorom, objavljenim leta 2002 na Reki na Hrvaškem. Sledi 13 intervjujev iz srbskega in hrvaškega prostora, devet iz slovenskega in dva iz dežel zunaj bivše Jugoslavije - Madžarske in Litve.

Kot so še zapisali v inštitutu, se Janežičeva kreativna platforma razvije v interakciji z dramsko pisavo Antona Pavloviča Čehova, Milene Marković, Simone Semenič in drugih avtorjev. "Še zlasti v predstavah, ki so nastale na prostorih nekdanjih jugoslovanskih republik, se zgodi postopni avtorski premik režijske pisave, njene obravnave dramskega teksta in igralca."

SLIKANICA O DINOZAVRIH ZA VSE STAROSTI

V slikanici Po sledeh velikanov: Dinozavri jure lahko bralci izvejo nekaj o obdobju mezozoika. Poudarek je na njegovem srednjem obdobju, juri, podnebju, rastlinstvu in živalstvu tistega časa ter na dinozavrih. Ti so v nadaljevanju predstavljeni tudi v podobi in besedi, s paleontološko ilustracijo in zanimivimi podatki. Bralcem so predstavljene različne vrste dinozavrov, njihove lastnosti in njihova pojavnost po svetu. Slikanici je dodana tudi posebna črtna mreža, s katero lahko vseh 16 dinozavrov, ki so predstavljeni v knjigi, tudi oživijo oz. spravimo v gibanje, so zapisali pri založbi.