V ljubljanski Operi premierno Werther po Goethejevi predlogi
Ljubljana, 18. januarja - Ljubljanska Opera je na oder po 45 letih postavila lirično operno trodejanko Werther, ki jo je po Goethejevem pisemskem romanu Trpljenje mladega Wertherja uglasbil francoski skladatelj Jules Massenet. Uprizoritev so zaupali kubanskemu režiserju Luisu Ernestu Donasu, glasbeno jo bo vodil dirigent Ayrton Desimpelaere. Premiera bo nocoj ob 19.30.
Libreto v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo med mladim Wertherjem in Charlotte, ki sta razpeta med željo po sreči in pričakovanji družbe, kar je v operi zajeto tudi s časovno strukturo. Naslovni lik bo odpel tenorist Aljaž Farasin, v vlogi Charlotte pa bo nastopila letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, mezzosopranistka Nuška Drašček.
Režiser se je pri postavljanju dela na oder ozrl h Goethejevi knjigi, v kateri je Werther ne samo poet, ampak tudi slikar. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, so v vizualnem smislu navdih za to našli v italijanskem slikarju Giorgiu de Chiricu (1888-1978), ki je klasične oblike spajal s sodobnimi načini slikanja. Kot pomembne vidike opere je sicer omenil dualnost med družbo in naravo, Wertherjevo smrt in samoto.
Umetniški direktor Opere Marko Hribernik je Wertherja na program uvrstil, ker se mu je zdelo, da bi si zaslužil uprizoritev poleg železnih del repertoarja, kot so Trubadur, Aida in Nabucco, saj je stalnica opernih hiš. Na ljubljanskem odru so ga prvič uprizorili v sezoni 1908/1909, temu je sledilo še šest premiernih uprizoritev, zadnja je bila v sezoni 1978/1979.
Po 45 letih bo zato po oceni dirigenta belgijskega rodu Desimpelaereja, ki se je ljubljanskemu opernemu orkestru pridružil leta 2022 kot stalni dirigent, izziv in nekaj novega. Da bi iz glasbenikov izvlekel francoski zvok, se je odločil za nekatere spremembe pri postavitvi instrumentov. Na ta način bo zvok lahko drugačen, s tem pa tudi sama artikulacija glasbe.
Kot je pojasnil, je želel z orkestrom izraziti različna občutja, ki so prisotna v glasbi, pri celotni produkciji pa je iskal "mehko ekspresijo". "V operi čutimo francosko glasbo, francosko atmosfero, v njej je tudi nekaj germanskega, kot sta Wagner in Strauss."
Ob nastanku so opero zaradi tragične vsebine v Franciji zavrnili in jo krstno uprizorili leta 1892 na Dunaju v nemškem jeziku. V Parizu so jo izvedli leto kasneje.
Scenografijo predstave podpisuje Chiara La Ferlita, kostumografijo Elise Cobello, oblikovanje svetlobe pa Camilla Piccioni. Dramaturginja je bila Tatjana Ažman.
Premieri bo sledilo šest ponovitev. V osrednjih pevskih vlogah bodo nastopili še Martin Sušnik k.g. ter Elena Dobravec in Margareta Matišić k.g..