Dokumentarec Petre Seliškar Telo na francoskem festivalu

Festival v francoskem mestecu Biarritz ob Biskajskem zalivu v tekmovalni program postavlja najboljše mednarodne dokumentarce, namenjene za kinematografsko distribucijo in predvajanje na televiziji ali drugih platformah, ki niso bili predvajani v Franciji.

Intimni dokumentarni portret bolezni, vztrajanja in prijateljstva Telo, ki ga je slovenska dokumentaristka Petra Seliškar posnela pod okriljem svoje produkcijske hiše Petra Pan film, bo na FIPADOC doživel francosko premiero. Režiserka, ki se je na mednarodnih festivalih v preteklosti proslavila s filmi Moj narobe svet (2016) in Babice revolucije (2006), je v svojem novem intimnem video-dnevniku dve desetletji spremljala bližnjo prijateljico Urško, ki se bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi.

Urška, nekoč manekenka, zdaj profesionalna pianistka, se je v tem času soočala z nevsakdanjimi izzivi, pri tem pa nikoli ni izgubila neuklonljivega duha. Film združuje intimne pogovore, osebne arhive in impresionistične podobe, da bi se poglobil v skrivnosti človeškega telesa ter razkril moč umetnosti in prijateljstva, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru (SFC).

Dokumentarec introspekcijsko raziskuje izjemno življenje in zapleteni notranji svet ženske, ki je dvajset let preživela na robu med življenjem in smrtjo. Zgodba o vztrajnosti in sprejemanju, o bolezni in zdravju, o povezanosti telesa in duha, je svetovno premiero doživela na festivalu Mesto žensk.

Na lanskem Festivalu slovenskega filma Portorož, kjer je Petra Seliškar prejela vesno za najboljši dokumentarni film, je žirija med drugim zapisala: "Film Telo Petre Seliškar spremlja Urškino življenje in njeno večdesetletno borbo z lastnim telesom ali, bolje rečeno, proti njemu. Ko jo spremlja skozi faze avtoimunih bolezni, nam njeno telo predstavi skozi njegovo krhkost in lepoto hkrati kot metaforo človekovih omejitev. Tako mikroskopski posnetki kot veličastni pejsaži z motivom otoka in jezera omogočajo dodatno razmišljanje o mestu človeka v naravi. Telo je pravi filmski podvig, v katerem avtorica dosledno gradi portret ženske, ki ob vseh dolgoletnih težavah ohranja optimizem in vedrost."

Režiserka, ki je med ustvarjanjem dejala, da jo je vodila želja, "da bi gledalec telesno začutil Urškino telo in to, kar čuti, njeno bolečino in negotovost," je ob novici ob uvrstitvi na FIPADOC povedala: "Zelo sem vesela, da se je naš film Telo uvrstil v glavno selekcijo enega največjih dokumentarnih filmskih festivalov, med najboljših enajst filmov v letu 2023. To je velik uspeh za slovenski dokumentarni film. Želim si, da bo ta pomembna uvrstitev pomagala k redni distribuciji filma v Franciji."

Projekt, ki je nastajal kot večinsko slovenska in manjšinsko hrvaško-severno makedonska koprodukcija, so poleg avtorice, scenaristke, režiserke in producentke Petre Seliškar soustvarili še koproducenti Sara Ferro, Tamara Babun in Victor Ede, kot pridruženi producent, direktor fotografije Brand Ferro, skladatelj Vladimir Rakić, ki je poleg Vere Galešev poskrbel tudi za obdelavo zvoka, ter montažerja Sashko Potter Micevski in Sandra Bastašić. Telo je v fazi razvoja podprl Eurimages, nastal pa je s finančno podporo SFC.