misliOb 20. obletnici smrti Rudija Šelige izšla knjiga Ohranjeni spomin
Ljubljana, 22. januarja - Ob 20. obletnici smrti pisatelja Rudija Šelige so na Društvu slovenskih pisateljev predstavili knjigo njegovih izbranih novel Ohranjeni spomin. Novele so nastale med letoma 1966 in 1997, njihov izbor je za knjigo, ki je izšla pri založbi Beletrina, opravil literarni zgodovinar Aleksander Zorn, ki je prispeval tudi spremno besedo.
V knjigi je zbranih šest novel, ki so bile sprva objavljene v različnih revijah in kasneje v zbirkah. Kot je povedal Zorn, se je z veseljem odzval povabilu, da ob obletnici pripravi novo knjigo v spomin na Šeliga, s katerim sta bila prijatelja in o katerem je napisal tudi nekaj študij.
Kot je dejal, ni bilo preprosto napraviti knjigo, saj je Šeligo pisal izjemno zahtevno literaturo tako po jezikovni kot po poetski, formalni in narativni plati. Pisal je namreč literaturo, ki ni mnogo brana, obenem pa se menjajo generacije, poetika, estetika in tudi sami bralci. Zato je bilo treba še enkrat pregledati njegova dela in oceniti, kaj bi bilo primerno za današnjega bralca, je pojasnil avtor izbora.
Nazadnje se je odločil, da novele izbere po zaporedju objav in glede na njihovo poetiko. Vseeno knjiga ni čitanka, ampak želi biti zanimivo branje, je dodal Zorn. Kot je še pojasnil, je Šeligo, ki je širši javnosti verjetno najbolj znan po romanu Triptih Agate Schwarzkobler, pisal na način, da se skrivnosti razkrijejo na koncu. Zato bi se tistemu, ki ne uživa v lepi slovenski besedi, lahko zdelo branje dolgovezno.
Na predstavitvi se je pisatelja, ki je deloval tudi v politiki, saj je bil krajši čas minister za kulturo, med drugim pa je bil tudi predsednik sveta Radiotelevizije Slovenija, Borštnikovega srečanja in pisateljskega društva, spominjal tudi poznavalec njegovih del Jaroslav Skrušny.
Ocenil je, da je kot pisatelj naredil velik estetski in poetični razvoj. Bil je "laboratorijski raziskovalec jezika". Kot mu je povedal sam, se je kot pisatelj "mučil" z besedami in stavki, tudi vsebino in zgodbami. Pri njem so v ozadju tragične usode ljudi, ki pa jih je upovedal na perfekcionistično artikuliran način in v skrajno visokih jezikovnih legah. Kot človek pa je bil brez dlake na jeziku. Njegovo mnenje je bilo velikokrat radikalno drugačno od večine, vendar ni bil nikoli žaljiv, se je spominjal Skrušny.
Spomin na Šeliga je obudil tudi njegov sin Aleš Šeligo, ki je zapuščino po njegovi smrti predal Arhivu RS in ustanovil Fundacijo Rudi Šeligo.