Civilna družba Tomaža Mastnaka kot prva v zbirki ZRC s pojmi iz 80. let
Ljubljana, 25. januarja - V atriju ZRC so v sredo zvečer predstavili knjigo sociologa Tomaža Mastnaka z naslovom Civilna družba. V delu, ki uvaja novo zbirko založbe ZRC Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja, avtor poda precej kritičnih misli o fenomenu. Na naslovnici je napis: "Civilna družba je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje."
Pogovor ob knjigi je vodil Oto Luthar, urednik nastajajoče zbirke oziroma pojmovnika, ki bo po njegovih besedah ponudil prostor leksikološki razlagi pojmom, ki so pomembno zaznamovali družbo vzhodne Evrope, zlasti Slovenije v 80. letih minulega stoletja. Mastnak bo, kot je napovedal Luthar, prispeval še razlagi za dva pojma: državo in liberalizem.
Mastnak, ki je bil bil v 80. letih eden glavnih predstavnikov civilnodružbenega gibanja, je spomnil, da je v slovenski diskurz prav on vpeljal pojem civilne družbe, sicer pa je bil v pogovoru skromen in kritičen. Podobno po besedah sociologa Gorazda Kovačiča, ki ga je Luthar predstavil kot diskutanta, velja tudi za njegovo delo. Kot je pojasnil, se je avtor v delu "posipal z ogromno količino pepela".
K opredelitvi pojma civilna družba je Mastnaka povabil Luthar, česar je bil avtor vesel, saj fenomen po njegovih besedah odslikava pomembno realnost v 80. letih, ki je zaznamovala tudi današnji čas. Obenem je delo vzel kot politično-ideološki pa tudi osebni obračun s časom, ko je s somišljeniki deloval zelo vzneseno, z ne docela premišljenimi idejami, ob čemer se ni zavedal pomena zunanjih silnic, denimo geopolitičnih teženj in konfliktov znotraj nekdanje Jugoslavije.
V samem pogovoru je podal nekaj zanimivih pomislekov in ugotovitev, denimo, da smo v Sloveniji od socializma zavrgli, kar je bilo najboljše, ohranili pa najslabše. Pojasnil pa je tudi povezave med pojmi, kot so civilna družba, demokracija oz. demokratizacija in liberalizem. Po njegovih besedah je civilna družba izpodrinila socializem, pri čemer pa je povezala dotlej nezdružujoča fenomena demokracije in liberalizma. Slednji po njegovem mnenju ponuja plodna tla za totalitarne zametke.
Prav s tezo, da danes nismo daleč od totalitarizma, Mastnak sklene knjigo. Po Lutharjevih besedah gre za provokativen in zelo močen zaključek, nenavaden za teoretska dela, Kovačič pa se z avtorjem ni strinjal. Sam razume totalitarizem znotraj pojmovanja Hannah Arendt, ki ga opredeljuje kot politični sistem, ki si prizadeva spremeniti človeško naravo ter degradirati posameznikovo osebnost. Tako daleč po Kovačičevih besedah danes nismo.
Pojem civilne družbe bodo podrobneje razdelali tudi na simpoziju, ki ga je Luthar napovedal za jesen.