Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

CELOSTNI PRISTOP K OBVLADOVANJU TESNOBE

Knjigo Anatomija tesnobe s podnaslovom Razumevanje in premagovanje telesnega odziva na strah je napisala zdravnica Ellen Vora, ki zatrjuje, da za spopadanje s tesnobo potrebujemo celostni pristop, ki presega možgane in upošteva celoto. Več kot 40 milijonov Američanov se vsako leto spopada s tesnobo, kar se je s pandemijo covida-19 le še poslabšalo. Za lajšanje te pogosto zelo ovirajoče duševne motnje zdravniki pogosto posegajo po receptih in sledijo prepričanju, da je tesnoba zgolj "v naših glavah."

Vore je s podporo najnovejših znanstvenih raziskav ter kliničnega dela v knjigi objavila svež in nujno potreben pogled na duševno zdravje ter konkretne strategije za obvladovanje naših razpoloženj. Tesnobo obravnava celostno, kot neravnovesje duševnih in telesnih sestavin.

Pri tem lahko sami naredimo veliko, saj je marsikdaj posledica fizioloških dejavnikov in sodobnega življenjskega sloga. Pestijo nas slabe spalne navade in nezdrava prehrana, pitje kave in alkohola, zasvojenost z zdravili in tobakom, nenehno hitenje, nemir, iskanje hitre potešitve, neusklajenost poklicne in zasebne plati, odvisnost od pametnih telefonov in družbenih medijev, celo razna vnetja in prebavne težave, primanjkuje pa nam blagodejnih dejavnosti in hranil: gibanja na prostem, stika z naravo, vode, vitaminov, sonca in polnovrednih živil, so o vsebini knjige zapisali pri založbi. Prevedla jo je Mojca Vodušek.

Ellen Vora je holistična psihiatrinja, akupunkturistka in učiteljica joge. K duševnemu zdravju pristopa s stališča funkcionalne medicine, ki upošteva celotno osebnost in se neravnovesja loteva pri viru. Diplomirala je na univerzi Yale in nato na univerzi Columbia doktorirala iz medicine.

ŽIVALI V FOLKLORI, LITERATURI IN KULTURI

Marjetka Golež Kaučič v knjigi Človek je najhujša zver s podnaslovom Živali v folklori, literaturi in kulturi razpravlja o živalih v ljudski pesmi, pripovedništvu, poeziji, predstavlja psa v folklori, literaturi in filmu, ugotavlja različne negativne in pozitivne reprezentacije živali v medvrstnih odnosih in obravnava avtorske pesniške tematizacije živali.

Govori o poblagovljenju svetega, o živalskem bivanju in kulturi, konjih v fikciji in resničnosti, odnosu do živali v urbanem okolju ter o negativnih tradicionalnih praksah in smrti živali ter žalovanju za njimi. Monografija z inovativnimi multidisciplinarnimi pristopi predstavlja možnost oblikovanja drugačnih znanstvenih perspektiv glede odnosov človeka, živali in narave ter vzpostaviti nov pogled ekološke in čezvrstne družbene pravičnosti prav skozi folkloro, literaturo in kulturo, so zapisali pri založbi.

Avtorica knjige je sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, znanstvena svetnica ter redna profesorica za področje folkloristike.

ESEJI O DRAMI, GLEDALIŠČU, PLESU IN DRUGIH ABSTRAKCIJAH

Dramaturg in teatrolog Blaž Lukan je v knjigi Tretja predstava zbral eseje o drami, gledališču, plesu in drugih abstrakcijah. Po tem, ko je nehal objavljati gledališke kritike, je med drugim napisal številna krajša besedila o gledališču, performansu in plesu, v katerih se je odzival na sprotno, zlasti mlado in najmlajšo domačo, ter delno tujo gledališko produkcijo.

V teh vedno osebno intoniranih zapisih ga je bolj kakor kritičnost zanimala neposredna, intuitivna odzivnost na scenske dogodke. "Tretja predstava" je tista, ki ne poteka (samo) na odru in ne (samo) v avditoriju, temveč nekje vmes, v poetičnem prostoru občutljivih asociacij na gledališke teme, v času "pred predstavo" in "po njej", ki konkretne čutne, domala erotične senzacije prevaja v abstrakten, a pomensko nabit poetični jezik, so o knjigi zapisali pri Mestnem gledališču ljubljanskem.