Slovenija 6.2.2024 9:00

V prenovljenih Kazematah razstava Silvana Omerzuja

Ljubljana, 6. februarja - V novo prenovljenih Kazematah na Ljubljanskem gradu bodo drevi odprli prostorsko postavitev Silvana Omerzuja. Razstava na temo mizoginije z lutkami in avtomatom skozi zgodovinska obdobja prikazuje dogodke, ki so usodno vplivali na odnose moških do žensk.

Ljubljana, Cukrarna. Režiser, slikar in lutkovni umetnik Silvan Omerzu. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana, Cukrarna.
Režiser, slikar in lutkovni umetnik Silvan Omerzu.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

V Genezi, prvi svetopisemski knjigi, sta dve zgodbi o nastanku človeka. Na prvem mestu je sicer mlajša, po kateri sta bili prvi bitji - človeka - ustvarjeni hkrati: "Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril." Vendar so različico o enakopravnih bitjih razlagalci prezrli, vsakdanje življenje in odnos med spoloma je določala druga, folklorna, starejša pripoved, zapisana v nadaljevanju, po kateri je Bog naredil žensko iz Adamovega rebra.

Da je Eva nastala iz moškega telesa, so ljudje sprejeli kot prepričljiv dokaz, s katerim je Bog sam določil, da mora biti ženska podrejena moškemu. Razširjenost in priljubljenost starejše različice je prvo potiskala v pozabo. Ta potlačitev je eden najbolj očitnih in usodnih primerov kulturne in zgodovinsko-antropološke amnezije, ki je v zahodnem svetu pogojevala razmerja med spoloma, od najintimnejših zasebnih do splošno družbenih, je zapisal kustos razstave Jure Mikuž.

Prostorsko instalacijo spremlja glasba Larise Vrhunc, so sporočili z Ljubljanskega gradu.

Leta 1955 rojeni Omerzu je po študiju na pedagoški akademiji delal v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, leta 1983 pa je odšel na študijsko izpopolnjevanje iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk v Prago. V začetku 90. let minulega stoletja je sodeloval pri ustanovitvi neodvisnega gledališča Konj v Ljubljani in bil hkrati stalni sodelavec osrednjega lutkovnega gledališča Minor v Pragi. Pozneje je kot neodvisni ustvarjalec sodeloval z različnimi teatri v Sloveniji in mednarodnem prostoru, za katere je ustvaril serijo odmevnih predstav.

Ker je v njegovih lutkovnih in gledaliških projektih vizualna podoba ključnega pomena, se je pogosto predstavljal tudi v galerijskih prostorih. Za svoje vsestransko delovanje je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2006.

Razstava v Kazematah na Ljubljanskem gradu bo na ogled do 5. maja.

Novo prenovljeno večnamensko dvorano Kazemate so na Ljubljanskem gradu odprli konec januarja, s tem se je zaključil projekt revitalizacije grajskega kompleksa.

Tako kot celo grajsko poslopje so tudi Kazemate skozi obdobja služile različnim namenom, po prenovi pa predstavljajo sodobno zasnovano večnamensko dvorano, ki ohranja svojo avtentičnost in bo omogočala izvedbo različnih kulturno-umetniških in drugih dogodkov, piše na spletni strani ljubljana.si.

Kazemate so v poznem srednjem veku predstavljale prehod na grajsko dvorišče. V času, ko je bil grad spremenjen v kaznilnico, je bila v Kazematah velika spalnica za zapornike. Kasneje, v 20. stoletju, ko so na gradu še bivali stanovalci, pa je bila v tem prostoru mizarska delavnica. Ko so v 60. letih minulega stoletja z gradu odšli še zadnji stanovalci, je leta 1969 Projektivno podjetje Ambient uspelo na javnem natečaju in začela se je več desetletij dolga prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu, ki je zaključena prav s prenovo Kazemat.

Investitorka prenove je Mestna občina Ljubljana, vrednost prenove Kazemat znaša nekaj več kot 2,5 milijona evrov brez DDV.