Ljubljanski Prešernov trg ponovno preplavili poezija in množica

Predsednik ZDUS Boris Mihalj je v nagovoru ob kulturnem prazniku izpostavil, da poezija Franceta Prešerna že dolgo navdihuje in mobilizira ljudi k družbenim spremembam. "Njegov prispevek k občutku solidarnosti je motiviral naše ljudi, da so uveljavili odpornost in moč slovenske skupnosti. Njegovo pesniško delo je postalo temelj naše skupne kolektivne zavesti. Njegova Zdravljica, naš državni simbol," je povedal.

Opozoril je, da čeprav umetnost morda ne nudi takojšnjih rešitev in čeprav prispeva k širšemu kulturnemu udejanjanju izbranih vrednot in prednostnih nalog družbe, zanjo in njene ustvarjalce "v skupaj izgrajeni državi ni posluha, stika, ne prostora". "Vsakoletni državni praznik kulture je tako zgolj eden izmed dela prostih dni, ki na simbolni ravni slavi in časti identiteto skupnosti, pri čemer ostajajo srca državljanov hladna, misli toge. Je komemoracija umetnosti in kulturi. Je izkaz zaznanega političnega ozračja in splošnega zadovoljstva državljanov z njihovo vlado," je bil kritičen Mihalj.

Recital je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Kot je poudarila Lucija Grm, ki je povezovala dogodek, gre za spontani recital, na katerem igralke in igralci recitirajo pesmi po lastnem izboru. Dramska igralka Polona Vetrih si je tako za današnjo priložnost izbrala prvega od Sonetov nesreče, nekdanji član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Marko Simčič je recitiral Prešernovo Gloso, nekdanja članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Alenka Pirjevec in samozaposlen ustvarjalec v kulturi Uroš Potočnik pa sta zbrane v duetu navdušila s Prešernovo Novo pisarijo.

Igralka Violeta Tomić, tudi nekdanja poslanka v državnem zboru, je nastopila s pesmijo Elegija svojim rojakom, iz Trsta pa je v Ljubljano prišel igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča Danijel Malalan, ki si je za to priložnost izbral Svetega Senana. Na podstavek Prešernovega spomenika se je povzpela tudi pesnica, pisateljica, igralka in šansonjerka Svetlana Makarovič, ki je recitirala pesem Pevcu.

Član Slovenskega mladinskega gledališča ter pogost interpret poezije in proze na Radiu Slovenija Blaž Šef je obudil spomin na Prešernovega prijatelja Matijo Čopa, članica Mestnega gledališča ljubljanskega Karin Komljanec si je za današnjo priložnost zbrala pesem Neiztrohnjeno srce, nekdanji član SNG Drama Ljubljana Tone Gogala je aplavz požel za interpretacijo Povodnega moža. Uvod v Krst pri Savici je recitiral dramski igralec Anže Zevnik, član Mestnega gledališča ljubljanskega Gašper Jarni in članica SNG Drama Ljubljana Vanja Plut sta nasmeške na lica priklicala z Od železne ceste.

Recital je na Prešernov trg kljub nekoliko mrakobnemu vremenu privabil številne. Upokojenka Marjana iz Ljubljane je za STA povedala, da recital redno obiskuje že več let, le zadnji dve leti ga je izpustila. Ogleda si tudi prenos državne proslave ob kulturnem prazniku po televiziji in letošnja ji je bila všeč. Prav se ji zdi, da imamo Slovenci kulturni praznik, bila pa je tudi kritična, da si jih veliko kulturo, denimo obisk muzeja ali galerije, privošči le na 8. februar, ko je vstop brezplačen.

Upokojenec Martin iz Ljubljane je prav tako že večkrat prisluhnil recitalu, za katerega se mu zdi prav, da ga prirejajo na Prešernovem trgu. Zdi se mu prav, da Slovenci obeležujemo kulturni praznik. "Ker to je naš praznik. Smo se ločili od Balkana in imamo svoje naprej," je povedal. Meni, da Slovenci kulturi namenjamo dovolj pozornosti, ob tem se mu zdi dobro, da dan, kot je današnji, ponuja možnost obiska katerega od muzejev in galerij.

Mlada štiričlanska družina iz Krope je, kot sta pojasnila starša, recitalu tokrat prisluhnila prvič. Dopoldne so obiskali Narodni muzej Slovenije in se nato podali še na sprehod po središču prestolnice, ko jih je pot zanesla na Prešernov trg.

Recital na ljubljanskem Prešernovem trgu je prenašal Radio Slovenija - Program Ars, ogledati si ga je bilo mogoče tudi na 1. programu Televizije Slovenija. V organizaciji ZDUS je potekal tudi na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.