Berlinale: Še pred začetkom bolj političen, kot bi si želel

Kakšno držo zavzeti?

Berlinale, ki na vso moč promovira svojo odprtost, inkluzivnost, strpnost in zeleno naravnanost, se je najprej znašel pod udarom gibanja Strike Germany. Ta poziva k bojkotu vseh nemških kulturnih institucij, ki ne odobravajo podpore Palestini. Berlinale se je v javnosti javljal z mestoma nejasnimi sporočili, da v umetniških delih ne tolerirajo antisemitskih teženj, kar je vsak razumel po svoje.

Sledila so vabila na odprtje festivala visokim funkcionarjem skrajno desničarske stranke AfD, kar je ponovno razbesnelo filmsko in širšo srenjo. Vodstvo festivala je hitelo pojasnjevat, da so vabila po protokolu poslali vsem poslancem in poslankam parlamenta, a da upajo, da se pri AfD na povabilo ne bodo odzvali. To je še okrepilo ogorčenje na drugi strani. Na koncu so z Berlinala sporočili, da vabilo sporni stranki preprosto preklicujejo.

Kaj vse se bo med festivalom dogajalo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ni mogoče napovedati, jasno pa je, da skoraj monolitna podpora nemške politike Izraelu ne bo minila brez odziva. Če je bila lani v središču Ukrajina in je predsednik Volodimir Zelenski ob slavospevu njegovega oboževalca Seana Penna zbrane nagovoril na otvoritveni slovesnosti Berlinala ter požel enoglasno podporo, bo letos vse bolj napeto.

Chatrian popravlja napako

Jasno je, da vodstveni dvojec festivala, programski šef Carlo Chatrian in izvršna direktorica Mariette Rissenbeek, ni bil najbolj posrečena izbira. Ne le, da sta stopila v velike čevlje predhodnika Dietra Kosslicka, ki je festival vodil skoraj 20 let in je že sam postal institucija, temveč sta od vsega začetka delovala rahlo razglašeno, brez potrebne kemije, nujne za uspeh projekta.

K vsemu skupaj ni prav nič pripomogla epidemija, lanski osrednji tekmovalni program pa je, tako se zdi, sodu izbil dno. Chatrian se je znašel pod plazom kritik, da filmi niso v skladu s časom, v njih pa da je vse polno protagonistov, ki jih določa toksična maskulinost, kar je v zadnjih letih težko presežena žaljivka.

Na svoji zadnji ediciji Chatrian dela popravni izpit. Kot je povedal novinarjem pred festivalom, so letos v ospredju filmi, ki stavijo na čustva, pa na ženske, matere, hčere in odnose. Njegovi kritiki so znova zavili z očmi.

Velika pričakovanja za otvoritveni film Take majhne stvari

Bolj pravi ton tekmovalnemu programu naj bi dal že otvoritveni film, svetovna premiera Take majhne stvari Tima Mielantsa s scenarijem, ki temelji na istoimenski noveli priznane irske pisateljice Claire Keegan. Film, umeščen v predbožični čas leta 1985 na Irskem, sledi trgovcu s kurjavo in očetu petih deklet, ki se v živo sooči z zlom tako imenovanih magdalenskih pralnic za obzidjem samostana, filmsko obravnavanem že v Sestrah magdalenkah iz leta 2002.

V glavni vlogi nastopa Cillian Murphy, ki je po Oppenheimerju pred novo težko etično-moralno dilemo. Knjiga Keegan temelji na ključni misli, kaj je preprosto prav in kdaj je čas za dejanje, četudi sta pasivnost in odvračanje pogleda neskončno preprostejša.

Nekatere stvari ostajajo nespremenjene

Burnim časom navkljub ostajajo nekatere stvari na Berlinalu nespremenjene. Pred glavno festivalsko dvorano Berlinale Palast bo noč in dan odmevala vznesena glasba, po rdeči preprogi se bodo sprehajali ustvarjalci in ustvarjalke filmov, prišle bodo nekatere zvezde, letos denimo prejemnik zlatega medveda za življenjsko delo Martin Scorsese, Rooney Mara, Adam Sandler, Kristen Stewart, Gael Garcia Bernal, Isabelle Huppert, Carey Mulligan in Cillian Murphy, in se v posebnem predelu fotografirale z vznemirjenimi oboževalci in oboževalkami.

Vse bo ponovno zelo ekološko, novinarski ceh je zaprošen, da s seboj nosi lastno skodelico za brezplačno kavo, tudi letos ne bo na voljo kravjega mleka. Vsi naj bodo med seboj strpni in spoštljivi ter naj slavijo sedmo umetnost, odmik od predpisanega bontona pa lahko prizadeti nemudoma prijavijo senzibilizirani pristojni službi.

A pri Berlinalu se dobro zadevajo, kdaj potegniti črto. Če kje, pri dobri umetnosti velja, da so pravila za to, da se kršijo, in človek v njej zato, da se ga scela spozna. Kot Keegan zapiše v Takih majhnih stvareh: "Je mogoče, da se je zasvetilo in na dan prišlo tisto, kar je bilo v njem najboljšega?"