V Mestni hiši razstava natečajnih rešitev za projekt Baragovo semenišče

Po mnenju ocenjevalne komisije prvonagrajeni predlog, pri katerem je sodelovala še avtorica krajinske zasnove Urška Kristina Škerl, odlikuje jasna zasnova dopolnitve Baragovega semenišča. Prizidana stavba se v gabaritu nasloni na prvotno Plečnikovo zasnovo, vendar v povsem novi, sodobni govorici. Podolgovat stavbni volumen, ki naglaša vhod v Mladinsko gledališče z novega vzhodnega trga, ne preglasi nedokončanega obroča Plečnikovega semenišča, ampak mu da večjo veljavo. Znotraj oboda uspe avtorjem zasnovati sodoben prostorsko - programski hibrid, ki v najboljši možni meri pokaže, da je z nadaljevanjem zasnove prvotne zasnove stavbe mogoče oblikovati sodoben prostor našega časa.

"Zasnova nove stavbe je inteligentna, urejena in zadržana," je zapisala komisija. Novi deli se navezujejo na geometrije in osi obstoječega krožnega tlorisa, ki pa odpirajo navznoter prost tloris, kar omogoča fleksibilno rabo in preplet treh vsebin, ki bodo sobivale v novi celoti. Z organizacijo zunanjega in notranjega prostora uravnoteženo poudarja ključne prvine Plečnikove zasnove, kolobar, obstoječe vhode, Festivalno dvorano, s sodobno govorico dodanega zaključka pa se ustvarja jasno distinkcijo med Plečnikovo in novo arhitekturo Mladinskega gledališča. Ocenjevalna komisija je zato na osnovi navedenih ugotovitev predlogu prisodila prvo nagrado.

Kot je še zapisala komisija, je predlog eden izmed treh, ki s svojo zasnovo ne preglasijo obstoječega spomenika, s tem da uspe v primerjavi s sorodnimi rešitvami v največji meri pokazati, kakšne možnosti ponuja reorganizacija obstoječe zgradbe v navezavi na nove prostore Mladinskega gledališča in Pionirskega doma.

Podžupan Rok Žnidaršič je na odprtju poudaril, da projekt ponovno potrjuje, da je javni natečaj najboljša rešitev za pridobivanje najboljših projektantskih in arhitekturnih predlogov za bodoče investicije, kar se je sicer izkazalo že večkrat. Izpostavil je pomen Slovenskega mladinskega gledališča in Pionirskega doma v tem delu mesta, ki bosta s tem projektom še utrdila svojo prisotnost v mestu, predvsem "mestu, ki šele nastaja, ki ga šele slutimo".

Projekt po njegovih besedah nagovarja koncept, ki ga je zastavil nekdanji mestni urbanist Janez Koželj s prenovo mesta od znotraj navzven, s prenovo in definiranjem novih javnih prostorov ter pomembnih javnih stavb izven ožjega mestnega središča. S širitvijo mesta na sever preko železnice po Žnidaršičevih besedah nastaja novo gravitacijsko jedro mesta z bodočimi novimi stanovanjskimi rabami in priložnostjo za prenovo Gospodarskega razstavišča v večnamenski javni prostor. Kot je dodal, izjemno priložnost vidi tudi v odnosu na novo avtobusno in železniško postajo, ki bosta zgrajeni.

Razstava bo na ogled do 22. februarja.