Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

POLETJE, V KATEREM TE NI - PRVI MAKEDONSKI ODKRITO GEJEVSKI ROMAN

Dogajanje romana Poletje, v katerem te ni je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Eden od treh, morda ključni vezni člen, je namreč že pred časom nenadoma izginil, preostala dva pa sta se naposled prisiljena soočiti z njegovo odsotnostjo in s temelji njunega odnosa. Čeprav postavljen v tujino, je roman trdno zasidran v sodobni makedonski kontekst. Prevprašuje namreč odnos med mestom in periferijo, razgalja dvolične moralne postulate, raziskuje, kaj je tisto, kar oblikuje posameznikove identitete, in predvsem kaže, da se ključ skriva v soočanju s samim s sabo in s svojo preteklostjo. Roman je iz makedonščine prevedel Sašo Puljarević.

Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, sodi v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Diplomiral je na Katedri za splošno in primerjalno književnost na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, na literarnem prizorišču pa je debitiral leta 2008 s pesniško zbirko Miselni prostor. Čeprav od takrat piše le prozo, je ta prežeta s poetičnim minimalističnim slogom, ki sega predvsem v sfero intimnega, zaznamuje pa jo kratka forma z zgoščenimi in nabitimi atmosferami. Doslej je objavil pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni, ki je prvi, preveden v slovenščino, velja za prvi odkrito gejevski roman v makedonski književnosti.

MENJAM STRAH ZA SLADOLED - MLADINSKI ROMAN NA TEMO ODRAŠČANJA PA TUDI NASILJA

Protagonist mladinskega romana je 16-letni Tomaž, ki živi običajno življenje najstnika: med poukom najraje strmi skozi okno in čas po šoli preživlja s prijatelji. Ko se v njegov blok preseli družina iz Rima, spozna Tereso, ki postane njegova sošolka in s katero se hitro zbližata. Stvari se zapletejo, ko se izkaže, da Teresi sledi tolpa nestrpnih nasilnežev. Nenadoma so Tomaž in njegovi prijatelji prisiljeni razmišljati o temah, za katere so prej verjeli, da jim še niso dorasli: kaj je nestrpnost, kaj prijateljstvo, kako premagati strah in kaj pomeni ravnati odgovorno. Napeta zgodba o odraščanju v obmejnem okolju je začinjena z uporabo italijanščine in narečnega govora, so zapisali pri založbi. Ilustracije je prispeval Francisco Tomsich. Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

Samanta Kobal kot dramaturginja in gledališka pedagoginja že več let predava na Gimnaziji Nova Gorica. Je soustanoviteljica gledališke šole, področna urednica otroškega časopisa Svetilnik, delala pa je tudi kot predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Njeno raziskovalno področje skupaj z gledališko pedagogiko vključuje pripovedovanje, ki se mu posveča kot doktorska študentka na isti fakulteti.

Francisco Tomsich je likovni umetnik, pesnik in učitelj umetnosti, rojen 1981 v Urugvaju, kjer je diplomiral na Filozofski in pedagoški fakulteti. Ustanovil je več umetniških društev in sodeloval v kolektivnih projektih, povezanih z Latinsko Ameriko in Evropo. Od leta 2003 pripravlja razstave in druge projekte, pri katerih uporablja najrazličnejša sredstva. Je avtor člankov o umetnosti, ki so izšli v Urugvaju, Izraelu, Mehiki, Sloveniji in ZDA. Za svoje ustvarjanje je dobil vrsto priznanj, med drugim tudi urugvajsko nacionalno nagrado.

MIŠJI ŽENIN - SLIKANICA O PREPOZNAVANJU NEVARNOSTI

V ospredju slikaniške zgodbe Mišji ženin so tri miške, ki se odločijo poiskati ženina. Vsaka bi rada najboljšega, a bolj ko izbirajo, težje se je znajti. Nadenejo si svoje najlepše obleke in gredo na pot. Nedaleč od doma naletijo na mačka. Kako se jim zdi lep, kako se mu sveti dlaka in kako ponosno se drži - lahko bi bil popoln ženin za eno od njih. Le da se včasih za bleščečo zunanjostjo skriva strašno srce, so vsebino slikanice nakazali pri založbi. Po Medvedu in klobuku sta za slikanico znova združili moči Anja Štefan in Ana Zavadlav.

Anja Štefan je pisateljica, pesnica, pripovedovalka ljudskih pravljic in raziskovalka pripovednega izročila. Diplomirala je iz slovenistike in anglistike, magistrirala iz folkloristike. Piše pesmi, pravljice in uganke. Je ustanoviteljica pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Za otroke je začela objavljati leta 1993 v reviji Ciciban. Njena najbolj znana dela so Melje, melje mlinček, Lonček na pike, Bobek in barčica, Sto ugank, Gugalnica za vse, Drobtine iz Mišje doline in Svet je kakor ringaraja. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada.

Ana Zavadlav, slikarka in grafičarka, je leta 1997 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in študij nadaljevala na specialki za grafiko. Izpopolnjevanju se je tudi v Pensilvaniji. Od leta 2003 se posveča zlasti knjižni ilustraciji za otroke in mladino. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Lani je bila izbrana za razstavo knjižnega sejma v Bologni.