Cartarescu na Fabuli: Največji uspeh je bralec, ki bo z empatijo in globino prebiral moje knjige

Leta 1956 v Bukarešti rojen umetnik je domača in svetovna literarna zvezda ter najbolj prevajan sodobni romunski avtor. Za svoja dela je prejel številne domače in mednarodne literarne nagrade, med drugim tudi vilenico leta 2011. Kot je literat, univerzitetni profesor in publicist povedal v pogovoru s pesnico Lidijo Dimkovsko, "knjiga Lepe tujke govori o nostalgičnem obdobju njegove mladosti". Poleg Lepih tujk, ki so izšle lani, so v slovenskem jeziku dostopne tudi njegove knjige Nostalgija, Zakaj ljubimo ženske in Motorno kolo, parkirano pod zvezdami.

Dogajanje v Lepih tujkah, v slovenščino jih je za založbo Beletrina prevedel Aleš Mustar, je razdeljeno na tri zgodbe. V prvi z naslovom Antraks protagonist prejme nepričakovano kuverto, ki vsebuje sumljiv beli prah. Občuti precejšnjo paniko, zato pošiljko nemudoma preda policiji. Ko prispe na policijsko postajo, se začno dogajati absurdnosti, polne klišejev. V drugi, najdaljši zgodbi Lepe tujke pripovedovalcu sledimo na gostovanje romunskih pisateljev v Francijo pred 20 leti. Tudi ta zgodba je polna bizarnosti, začinjene s humorjem.

Zaradi površnega poznavanja romunske kulture so bili gostje namreč sprejeti kot Nezemljani, je povedal Cartarescu. "Francozi so nas spraševali banalne stvari, na primer, če uporabljamo mobilne telefone, gospodinjske aparate in pribor," je ponazoril gost Fabule. Zadnja zgodba Bacovianska pripoveduje o pisatelju, ki ga leta 1994 povabijo na literarni večer. Kulturni teritorij v romunski provinci je bil takrat precej drugačen, vsaka vasica je premogla vsaj tri pesnike, ki so se razumeli kot elita. Kmalu trčijo v realnost, saj jih zunaj domačega okolja nihče ne pozna.

Ob zastavljenem vprašanju o aktualnosti Lepih tujk je avtor dejal, da je dober pokazatelj uspešnosti prodaja knjige. Opisal jo je kot "preprosto knjigo, ki je primerna za gimnazijskega maturanta ali maturantko ali tudi nekoga, ki si po napornem dnevu fizičnega dela želi sprostitve". V Romuniji je izšlo 40.000 izvodov knjige, kar je za njihov literarni prostor izjemen dosežek.

V pogovoru je Dimkovska omenila misel v knjigi, ki pravi, da se v literarnem svetu lahko oprosti vse razen uspeha. Če obstaja objektivni kriterij, Cartarescu verjame, da se lahko pisatelj zaradi uspeha znajde na spolzkih tleh. Že samo pisanje mu prinaša največjo srečo, zato se mu ideja o merjenju uspeha zdi preprosto neumna. Zanj je največji uspeh najti bralca, ki bo z empatijo in globino prebiral njegove knjige.

Izvršna producentka festivala Fabula Eva Kučera Šmon je bila z uvodnimi takti festivala zadovoljna, kljub temu, da je druženje z avtorjem potekalo na daljavo. Veseli se prihodnjih dogodkov, ki preraščajo meje literarnega festivala in Ljubljane.