misliV amsterdamskem Rijksmuseumu poleti študije gibanja Eadwearda Muybridgea
Amsterdam, 3. marca - V Rijksmuseumu za poletje napovedujejo odprtje razstave britansko-ameriškega fotografa Eadwearda Muybridgea. Razstava z naslovom Stop Motion se bo osredotočila na edinstven trenutek v zgodovini znanosti, umetnosti in fotografije, ko se je izkazalo, da je fotoaparat zmogljivejši od človeškega očesa, piše na spletni strani muzeja.
Nizozemska, Amsterdam.
Nizozemski muzej Rijksmuseum v Amsterdamu.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Kot so zapisali v muzeju, je fotoaparat postal pomembno orodje za opazovanje in beleženje sveta. Prvi fotografi so namreč odkrili, da fotoaparat zmore nekaj, česar človeško oko ne zmore - da lahko zabeleži gibanje. Fotografije so tudi razkrile, da so umetniki galopirajoče konje do tedaj upodabljali nepravilno.
V Rijksmuseumu bodo predstavil 25 originalnih odtisov svetovno znanih Muybridgeovih fotografij. Med njimi bodo fotografije, ki so kot prve v zgodovini natančno dokumentirale gibanje ljudi in živali. Ob njih bodo na ogled negativi na stekleni plošči francoskega fotografa in raziskovalca Etienna-Julesa Mareya (1830-1904), ki je v istem obdobju izvajal podobne študije gibanja.
Razstava v Rijksmuseumu bo na ogled od 5. julija do 1. septembra.
Muybridge (1830-1904) se je rodil kot Edward James Muggeridge. V mladosti je emigriral v ZDA, kjer je bil sprva neznan, leta 1868 pa je zaslovel s fotografijami doline Yosemite v Kaliforniji, piše spletna enciklopedija Britannica.
Začetek njegovih poskusov fotografiranja gibanja sega v leto 1872, ko ga je železniški mogotec Leland Stanford najel, da bi dokazal, da so v določenem trenutku pri dirjajočem konja vse štiri noge hkrati v zraku. Prvi Muybridgeovi poskusi so bili neuspešni, saj je bil zaklop njegovega fotoaparata prepočasen.
Projekt je bil prekinjen, ko so Muybridgeu sodili zaradi umora ženinega ljubimca. Čeprav je bil oproščen, je več let potoval po Mehiki in Srednji Ameriki, kjer je ustvarjal reklamne fotografije za Union Pacific Railroad, podjetje v lasti Stanforda.
Leta 1877 se je vrnil v Kalifornijo in nadaljeval s poskusi fotografiranja gibanja. Uporabljal je hkrati 12 do 24 fotoaparatov in poseben zaklop, ki ga je razvil ter dosegel zadovoljive rezultate, ki so potrdili Stanfordovo trditev.
Čeprav so bili rezultati njegovega dela pogosto objavljeni, so se našli kritiki, ki so menili, da noge konja nikoli ne morejo zavzeti tako neverjetnih položajev. V odgovor kritikom je Muybridge po ZDA in Evropi predaval o gibanju živali. Predavanja je ilustriral z zoopraksiskopom, protorazličico filmskega projektorja. Svoje delo je predstavljal in objavljal do leta 1900, ko se je umaknil v svoj rojstni kraj.