Pol Guasch na Fabuli: Pisati o tem, kar te zanima, ni dovolj nevarno

Katalonski pesnik in pisatelj je bil v Sloveniji že leta 2018, ko je s prijatelji obiskal več krajev. Ob Bohinjskem jezeru je takrat dokončal svojo prvo pesniško zbirko Tanta gana, kar bi v prevodu lahko zvenelo kot Tako lačen. Kraj ga je navdahnil, zadnja pesem je namreč o jezeru. Sledila je pesniška zbirka La part del foc (Del ognja) ter Napalm v srcu, za katerega je leta 2021 kot najmlajši dobitnik do sedaj prejel nagrado za najboljši roman llibres anagrama. Roman, ki je zaenkrat preveden v glavne evropske jezike in slovenščino, je bil letos prirejen za gledališke odre, sledila pa bo tudi filmska priredba dela.

Napalm v srcu se dogaja v nedoločenima času in kraju, v svetu, zaznamovanem z različnimi oblikami represije, a tudi želji po preživetju in ljubezni. Poleg pripovedovalca, mladeniča brez imena, nastopita še njegova mama in Boris, ki mu protagonist piše pisma in s katerim v tej militarizirani in opustošeni pokrajini najde trenutke intimnosti. Guasch se ne strinja, da je roman postapokaliptičen ali distopičen, saj so takšne zgodbe za marsikoga realnost.

"Univerzalnost lahko dosežeš, samo če je ne iščeš," je povedal. Med pisanjem se je tako osredotočil na specifične trenutke in stvari in v odsotnosti natančno določenega časa in kraja so bili v središče ustvarjenega sveta postavljeni odnosi. Guasch, ki trenutno piše svojo doktorsko disertacijo o ljubezni in poetiki na Univerzi v Barceloni, v romanu razmišlja o ljubezni med mamo in sinom ter o romantični ljubezni.

Fascinira ga sklep Slavoja Žižka, da je ljubezen zlo, v smislu, da spremeni način, kako vidiš sebe in svet, in da je ljubezen srečanje z nečim, česar nisi pričakoval, a imaš nato občutek, da si po tem že dolgo hrepenel. Tema ljubezni v romanu temelji na teh dveh konceptih, je povedal. "Mame si ne izbereš, vendar se moraš nato odločiti, ali jo boš imel rad ali ne."

Med pisanjem romana ni pisal pesmi, saj verjame, da je vsa poezija, ki bi jo takrat lahko napisal, v tem delu. Dela ni načrtoval, zato je nekakšen "mozaik različnih vtisov, misli, pokrajin in pisem", vendar se je pri pisanju držal vodila, da ne spreminja kaosa, v katerem živimo, v red. "Mislim, da pišem o stvareh, ki jih ne razumem," je povedal ter dodal, da se ne more poistovetiti z nasvetom, da pišeš o rečeh, ki te zanimajo. "To ni dovolj nevarno."

Guasch piše v katalonščini, kar je zanj politična, a hkrati naravna odločitev. Zavrniti materinščino pomeni zavrniti svoj spomin, je povedal ter na koncu poudaril, da vedno počaka nekaj časa, preden odobri izid španskega prevoda, saj bi v primeru istočasnih izidov izvirnika in prevoda, španska različica prevladala. Hkrati pa prevodi, vključno s španskim, delo predstavijo širšemu bralstvu. V slovenščino je roman prevedla Veronika Rot.

Njegov drugi roman, Ofert a les mans, el paradis crema (Ponujen v tvojih rokah, raj gori), je v katalonščini izšel v začetku leta, trenutno pa že piše tretjega, v katerem bo izhodišče bolj biografsko, zgleduje se namreč po Didieru Eribonu in njegovem delu Vrnitev v Reims. Francoskega pisatelja je Fabula gostila leta 2022.

Pogovor z Guaschem, ki ga je vodila novinarka Nina Gostiša, je bil del festivalskega sklopa Fabula Hub, ki je posvečen mladim, perspektivnim avtorjem in avtoricam. Pričetek festivala, ki je plod sodelovanja med založbo Beletrina, Cankarjevim domom (CD) in več partnerji, je pospremilo nekaj nagovorov.

Direktorica CD Uršula Cetinski je poudarila pomen Fabulinih prevodov in prizadevanj, da bi bil festival dostopen čim širšemu krogu ljubiteljev literature, medtem ko je Koprivnikar povedal, da se nahajamo v kritičnem obdobju, ko se izrisuje ranljivost našega sveta in nujnost iskanja globljega pomena in razumevanja, tudi s pomočjo literature. Sam jo med drugim razume kot "ključno orodje za etično in spoznavno sodelovanje s svetom okoli nas".