V Mednarodnem grafičnem likovnem centru slike, risbe in grafike Zmaga Jeraja

Naslov razstave izhaja iz besedila ene od zgodb poljskega pisatelja in likovnika judovskih korenin Bruna Schulza (1892-1942), ki je navduševal Jeraja, in dobro povzema občutje in motiviko, ki sta značilna za razstavljena dela, so zapisali pri Mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Na razstavi bodo na ogled izbrane slike, risbe in grafike iz zgodnje zrele faze Jerajevega opusa, iz konca 60. in 70. let minulega stoletja, pri katerih se je ukvarjal s specifičnim problemom; gre za odnos in prehajanje med notranjim in zunanjim prostorom, med notranjščinami in zunanjščinami, med zaprtim in odprtim. Na podobah, izpostavljenih na razstavi, se kot motiv pogosto pojavljajo zamejitve, pregrade in ograde na eni strani ter prehodi in odprtine, ki "prebijajo" prve, na drugi, so še zapisali.

S konceptom razstave oziroma vprašanjem prostorskosti v Jerajevih delih se povezuje tudi oblikovanje postavitve razstave. Ideja te po eni strani izhaja iz Jerajeve želje odmakniti se od ustaljenih načinov razstavljanja likovne umetnosti, k čemur med drugim prispeva nekonvencionalna osvetlitev prostorov in del. Po drugi strani pa je oblikovanje postavitve poskus nekakšnega "uprostorjenja Jerajevih prostorov", torej trodimenzionalno nakazovanje prostorov, kot jih v svojih dvodimenzionalnih delih upodablja Jeraj. Zasnova razstave je delo Nevenke Šivavec in Gregorja Dražila.

Razstavo dopolnjuje ustvarjalni in senzornomeditativni kotiček Skriti vrt, kamor bo lahko vstopil vsak obiskovalec razstave. Je ustvarjalni prostor z delavnico, opremljeno s pripomočki za grafično ustvarjanje in meditativna črna soba, kjer se zlivata poezija in Jerajev likovni svet. Soba je oblikovana senzorno, s posebej oblikovanim vonjem in svetlobo ter je namenjena umiritvi misli, sprostitvi, meditaciji, čuječnosti. Pod koncept Skritega vrta se podpisuje Lili Šturm.

Zmago Jeraj (1937-2015) je ustvarjal kot slikar, grafik, fotograf, scenograf in knjižni oblikovalec. Dejaven je bil tudi kot likovni kritik, pisec besedil o umetnosti, likovni mentor. Med letoma 1996 in 2007 je bil profesor slikarstva in risbe na ALUO v Ljubljani.

Po začetnem študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je študij nadaljeval v Beogradu, kjer je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Leta 1967 je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ALUO zaključil specialko za slikarstvo. Tudi po študiju je nadaljeval izobraževanje v tujini. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, že leta 1972 nagrado zlata ptica, leta 1985 nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu, leta 1991 Jakopičevo nagrado in leta 2009 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.