misliPred 30 leti umrl opisovalec temnih plati življenja Charles Bukowski
Los Angeles, 9. marca - Pred 30 leti se je poslovil eden od velikanov književnosti 20. stoletja Charles Bukowski. Ameriški pesnik in pisatelj nemškega rodu je bil opisovalec temnih plati življenja. V literaturi je tematiziral preživetje v ameriški družbi, pri tem pa se je zanašal na čustva, izkušnje in domišljijo. V ospredju njegovega zanimanja so bili ljudje z roba.
Bukowski (1920-1994) je z nazornim jezikom opisoval življenja ljudi z ulice in družbenega dna, vključno z drogami, alkoholom, revščino, nasiljem, prostitucijo in kriminalom. Bil je ploden pisec, saj je ustvaril številne pesmi in kratke zgodbe, pa tudi šest romanov.
Rodil se je v nemškem Andernachu in večino življenja preživel v Los Angelesu, kjer je opravljal nekaj priložnostnih služb. Poskušal je študirati, nato se je desetletje potepal po ZDA, imel je tudi težave z alkoholom. Ob tem je intenzivno objavljal v manjših literarnih revijah in pri manjših založbah.
Zgledoval se je pri avtorjih t.i. beatniške generacije in hipijevskem gibanju, na njegovo pisanje pa so vplivala tudi nekatera velika literarna imena, kot so Ernest Hemingway, Fjodor Dostojevski in Knut Hamsun. Bukowski je bil znan tudi po tem, da je svoja dela pogosto interpretiral v živo, pri čemer je bil alkohol nujen sestavni del.
Njegove kratke zgodbe in romani so pogosto komični ter opisujejo razmišljanje in delovanje njegovega alter ega Henryja Chinaskega, nekvalificiranega pijanega delavca ter ljubitelja klasične glasbe in iger na srečo. "Privlačile so me same napačne stvari: rad sem pil, bil sem len, nisem verjel v boga, politiko, bil sem brez idej in idealov. Živel sem v nekakšni praznini, v niču, in se s tem tudi sprijaznil," se je Chinaski opisal v romanu Ženske.
Pri ameriški literarni kritiki Bukowski ni bil toplo sprejet, vendar je bilo njegovo delo v javnosti tako močno priljubljeno, da je bil ob smrti eden najbolj znanih ameriških avtorjev. Zanimanje za njegovo literaturo so izkazovali tudi v Evropi, zlasti v Veliki Britaniji in rojstni Nemčiji, kjer so ga 18 let po smrti uvrstili med klasike. Pesnik ameriškega podzemlja, kot se ga je prijel sloves, je močno vplival tudi na popularno kulturo, od glasbe do filma.
V slovenščino je prevedenih več njegovih del, med njimi romani Špeh na kruhu, Ženske, Šund, Zapiski starega pokvarjenca in Faktotum ter kratka proza Južno od juga. Njegovo poezijo je mogoče brati v zbirkah Pesmi in Angeli so na dnu mojega kozarca.