Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju razstava Majskega salona ZDSLU

Kot je na odprtju razstave spomnil predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) Poznič, je ZDSLU, ki letos obeležuje 125 let, najstarejša stanovska organizacija na Slovenskem. Združuje 800 umetnic in umetnikov in skuša že vsa leta po svojih najboljših močeh skrbeti za vizualno likovno umetniško sceno na Slovenskem. Poudaril je, da ZDSLU zadnja leta životari, a da z občutkom solidarnosti in vzajemnosti ter ogromno prostovoljnega dela zmorejo postoriti marsikaj.

Izpostavil je, da je panojska razstava na Jakopičevem sprehajališču obenem protestna akcija, s katero želijo opozoriti, da ZDSLU že več let v prestolnici ne uspe priti do primernih prostorov za svoje razstave, saj jim ne prisluhne nobena državna niti mestna institucija. Majski salon je zato zadnja leta gostoval v raznih občinah po Sloveniji, ob 125-letnici ZDSLU pa se jim je zdelo pomembno in smotrno, da pripravijo razstavo v prestolnici. Prostora jim sicer zaenkrat ni uspelo pridobiti, zato so pripravili pregled za nazaj na Jakopičevem sprehajališču.

Kot je še povedal Poznič, je pričujoča razstava morda le prvi del letošnjega Majskega salona. Če jim bo uspelo skleniti dogovor, o čemer pa danes ni želel razkriti več podrobnosti, bodo pripravili še drugi del v galeriji v Ljubljani, kjer bo predstavljena aktualna produkcija umetnikov.

Po besedah sokustosinje razstave Milene Zlatar panoji na Jakopičevem sprehajališču mimoidoče nagovarjajo z reprodukcijami in fotografijami del pomembnega nabora slovenskih umetnic in umetnikov. Z naslovom Od svetlobe k svetlobi so hoteli potegniti lok od Riharda Jakopiča in njegove zavezanosti svetlobi do novega medija - fotografije, ki je napovedal socializacijo umetnosti in vsestransko vizualno pluralnost.

Sokustos razstave Aleksander Bassin je izpostavil, da so Jakopičevo nagrado prejeli umetniki, ki so si jo zaslužili, ne glede na to ali so sledili trendom ali pa so bili samotni jezdeci. O Majskem salonu ZDSLU pa je povedal, da je bil vedno aktivni spremljevalec likovnega dogajanja v Slovenji ter da je bila razstava na široko odprta vsem umetnikom, tudi kadar je bila selekcionirana, pa je bila vedno s pozitivnim odnosom do mladih, novih imen in v spoštovanju starejših.

Soprog predsednice republike Aleš Musar, poznavalec in ljubitelj likovne umetnosti, je spomnil na zgodovino gradu Tivoli, ki se je nekdaj imenoval Podturn, pozneje pa ga je imel nekaj časa v lasti maršal Josef Radetzky, ki je grajski park odprl za meščane. "To je tisto, kar bi človek pričakoval od oblasti, da ima nek odnos do sodržavljanov in do kulture," je povedal.

Po njegovih besedah se sicer v Sloveniji na področju umetnosti soočamo z dvema težavama. Ena je naša majhnost, glede katere rešitev vidi v odprtosti naše likovne umetnosti v tržnem smislu v tujino. Drugo težavo vidi v tem, da, kar se tiče kulturne infrastrukture, od izgradnje Cankarjevega doma v Sloveniji ni bilo nobene resne investicije, ki bi jo sprožila država, ki pa sicer vlaga velika sredstva v prenove.

Razstava na Jakopičevem sprehajališču bo na ogled do 19. aprila. Kot sokustosinja je pri pripravi razstave sodelovala še Majda Božeglav Japelj.