Bolonjski sejem zrasel iz pozornosti do otrok, Slovenija na njem od začetka
Bologna, 2. aprila - Sejem otroških knjig v Bologni se je leta 1964 "rodil v kontekstu, ki je bil zgodovinsko pozoren na svet otrok". To je bil čas, ko so strokovnjaki in profesorji postavili temelje študiju italijanske otroške književnosti, je pojasnila njegova direktorica Elena Pasoli. Slovenija, ki bo letos na njem častna gostja, se ga udeležuje od začetka.
Začetki sejma iz časa temeljev študija italijanske otroške književnosti
Bolonjski sejem otroških knjig je bil ustanovljen aprila 1964. Namen je bil organizirati prireditev, namenjeno izključno knjigam za otroke. "V 60. letih 20. stoletja je mesto doživljalo pomemben trenutek v zgodovini italijanskega šolstva, saj so strokovnjaki in profesorji postavili temelje študiju italijanske otroške književnosti," je za STA pojasnila Pasoli.
Od takrat se je razvil v vodilni svetovni strokovni sejem, ki se osredotoča na založništvo za otroke in mladino. Je tudi stičišče za trgovanje z avtorskimi pravicami na tem področju in središče, ki spodbuja razpravo o sedanjosti in prihodnosti založništva. Je tudi platforma za nastajanje novih idej.
Kot je povedala direktorica, je zaveza sejma v vsem tem času ostala enaka: ohranjati in širiti mednarodni doseg ter ponujati prostor vedno več državam in kulturam, ki so manj zastopane na svetovnem založniškem prizorišču. V preteklih letih je oživil tudi dva "sestrska" sejma BolognaBookPlus, ki ga v sodelovanju z Združenjem italijanskih založnikov posvečajo literaturi za odrasle, ter Bologna Licensing Trade Fair/Kids, ki je namenjen licenciranju vsebin za otroke in mladino.
Slovenija na sejmu že od prve izdaje
Lani je sejem praznoval 60-letnico, na letošnji 61. izdaji pa se bo predstavilo 1500 razstavljavcev iz približno 100 držav in regij sveta. Med državami, ki bodo prvič udeležene v Bologni, bodo denimo Angola, Belorusija, Benin, Bolivija, Kamerun, Kolumbija in Luksemburg.
Organizatorji z veseljem pričakujejo Slovenijo kot častno gostjo. "Program je zanimiv in obsežen, vključuje tako veliko razstavo najboljših slovenskih sodobnih ilustratorjev kot tudi sodelovanje številnih avtorjev, ilustratorjev, striparjev in seveda založnikov," je povedala Pasoli.
Slovenija je na sejmu prisotna že od njegovih začetkov, saj se je prve izdaje udeležila založba Mladinska knjiga, ki bo prisotna tudi letos. Do danes je bila slovenska udeležba po besedah direktorice zelo pestra - "od založbe Miš do založbe Malinc, od VigeVageKnjige do založbe Muck Blažina, od založbe Sanje do Stripolisa, če naštejemo samo nekatere razstavljavce".
Letos bo Slovenija prisotna tudi na razstavi ilustratorjev, saj je ilustratorka Ana Maraž ena od 78 izbranih za to paradno razstavo. Izbrali so jo med 3520 kandidati. Z razstavo, ki nato potuje po svetu, želijo ilustratorjem omogočiti večjo prepoznavnost.
Med temami sejma tudi izzivi umetne inteligence za založništvo
Med temami, ki bodo v središču letošnjega sejma, je Pasoli omenila trajnostnost kot eno ključnih vprašanj za svetovno založniško industrijo. O tem bodo v sodelovanju z Združenimi narodi in Mednarodnim združenjem založnikov spregovorili na okroglih mizah. Temu bo posvečena tudi knjižna razstava Reading for a Healthy Planet: Inspiring Children's Books to Help Achieve a Sustainable Future (Branje za zdrav planet: Navdihujoče otroške knjige za pomoč pri doseganju trajnostne prihodnosti). V izboru je 70 knjig, ki podpirajo cilje trajnostnega razvoja ZN.
Na razpravah bo beseda tekla tudi o tujih založniških trgih, od slovenskega do kitajskega. V središču bo znova Afrika, razpravljali pa bodo tudi o kulturah avtohtonih manjšin, o zastopanosti afroameriških in afrolatinoameriških avtorjev in o temah v "mainstream" založništvu. Še naprej se bodo pogovarjali tudi o izzivih, ki jih je pred založništvo postavila umetna inteligenca. Po napovedih direktorice bodo primerjali pristope, vizije in možne scenarije.
Eden od prostorov sejma posvečen ekranizacijam del
Med obiskovalci sejma so že vsaj dve desetletji tudi producenti in profesionalci iz sveta televizije in filma, ki so na preži za novimi zgodbami in liki, ki bi jih lahko prenesli v televizijske, filmske in animirane produkcije. Od letošnje izdaje bo sejem omogočal nov poslovni prostor za televizijske oziroma filmske pravice, da bi spodbujali mreženje med filmskimi in televizijskimi producenti in založniškim svetom ter tako spodbudili še več prenosov knjig na zaslone.