Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 16. marca - Založba ZRC je v sklopu zbirke Umetnine v žepu izdala žepnico Cerkev svetega Jožefa v Soči avtorice Andreje Rakovec. Pri založbi Primus je izšla knjiga Dana Lyonsa z naslovom Za božjo voljo, utihnite v prevodu Tesse Mavrič, pri založbi Mladinska knjiga pa knjiga Helene Koder z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži.
CERKEV SVETEGA JOŽEFA V SOČI - UMETNINE V ŽEPU
Pisateljica Andreja Rakovec se je v žepnici poglobila v preteklost cerkve sv. Jožefa, zgrajene ob koncu 18. stoletja v vasi Soča ob reki istega imena. Avtorico je posebej pritegnilo, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije.
Češkemu slikarju Josefu Vachalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma, so zapisali pri založbi.
Umetnostna zgodovinarka Rakovec je višja strokovna raziskovalna asistentka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU in se v svojem delu osredotoča predvsem na področje renesančnega slikarstva in umetnost 20. in 21. stoletja.
ZA BOŽJO VOLJO, UTIHNITE - MOČ MOLČANJA V NESKONČNO HRUPNEM SVETU
Lyons združuje vodilno vedenjsko znanost s praktičnimi nasveti, kako komunicirati, kritično razmišljati ter svoje misli in posluh usmeriti v svet okoli nas. Naš hrupni svet nas uči, da vedno zmagajo ljudje, ki imajo zadnjo besedo, v resnici pa imajo resnično moč v rokah tisti, ki znajo molčati.
"Preberite to knjigo - vaš šef vam bo hvaležen. Vaš partner vam bo hvaležen. In sami sebi boste hvaležni! Kakovosti pogovora ne določa govorec, temveč poslušalec. Kako veste, kako vas slišijo drugi? Začnite tako, da utihnete! Večini je to lažje reči kot storiti. Dan Lyons vam bo razložil, kako to gre in zakaj bo to izboljšalo vaše odnose na delovnem mestu ter doma," je o knjigi zapisala znana avtorica Kim Scott.
Pisatelj je avtor uspešnic Disrupted: My Misadventure in the Start-Up Bubble (V vrtincu sprememb: Moje nesrečne prigode v svetu novonastalih podjetij), najbolje prodajane biografije na lestvici New York Timesa, in Lab Rats: How Silicon Valley Made Work Miserable for the Rest of Us (Poskusni zajčki: Kako je Silicijeva dolina povzročila, da vsi trpimo v svojih službah). Je eden od scenaristov humoristične uspešnice Silicijeva dolina pri HBO.
KROŠNJA Z NEZNANIMI SADEŽI - POKLON VELIKIM ZGODOVINSKIM FIGURAM
Helena Koder premišljuje in piše izjemno senzibilno, natančno izoblikuje misli, da bi sebi utrla pot v globino doživljanja in razumevanja umetnosti ter življenja. Enajst esejev v knjigi je bilo napisanih in revialno objavljenih v zadnjih desetih letih. Zdaj ko so zbrani na enem mestu, so s svojimi spoznanji in naključnimi ujemanji prerasli v navdihujoče pričevanje o tem, da je življenje, vsem končnostim navkljub, lahko neskončno zanimivo in polno smisla.
"Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla," je ob izidu povedal urednik knjige Andrej Ilc.
"Esejistični prvenec Helene Koder je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha," je o zbirki na predstavitvi knjige povedal jezikoslovec Primož Vitez. "Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta," je še dodal.
Danes 87-letna Koder si je želela biti prevajalka, a je svoje poklicno življenje posvetila predvsem scenaristiki in režiji dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri več kot 30 dokumentarcih, skoraj 20, med njimi Magdalenice gospe Radojke Vrančič, pa jih je podpisala tudi kot režiserka. Leta 2022 je bila za življenjsko delo na področju dokumentarnega filma nagrajena s Štigličevo nagrado.