Marija Stepanova na Fabuli: Ohraniti distanco in likov ne razgaliti v goli in ostri svetlobi
Ljubljana, 15. marca - V Cankarjevem domu so v četrtek zvečer v sklopu festivala Fabula gostili priznano rusko književnico Marijo Stepanovo. Spregovorila je o vsebini zbirke esejev Z one strani, ruskem literarnem prostoru in o vojni, zaradi katere jo je, kot je povedala, minil optimizem nad rusko družbeno ureditvijo.
Leta 1972 v Moskvi rojena ruska pesnica, romanopiska in novinarka judovskega rodu je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. Za svoja dela je prejela več domačih in mednarodnih literarnih nagrad, med drugim lani leipziško knjižno nagrado za evropsko razumevanje. Stepanova je tudi glavna urednica neodvisnega spletnega časopisa, osrednjega dnevnega ruskega medija na področju kulture in umetnosti Colta, ki ga je ruska oblast leta 2022 prepovedala.
Na vprašanje, kako se kot ruska pisateljica opredeljuje glede vojne, je odvrnila, da gre tukaj za dobro proti slabemu, Rusija je na strani zla. Pred vojno se ni opredeljevala, danes pa meni, da se mora predstaviti kot ruska pisateljica in prevzeti odgovornost.
"Nisem se strinjala z vsemi stališči Navalnega, vendar je bil odličen primer politične živali v dobrem pomenu besede. Deloval je kot nekdo, ki je sposoben spremeniti situacijo na bolje," je povedala. Trenutno težko prepozna osebo, ki bi Rusijo popeljala do ključnih sprememb.
Zbirka esejev Z one strani je letos izšla pri Beletrini kot kolektivno delo prevajalcev Urše Zabukovec, Aleša Učakarja in Aljaža Glaserja. Med drugim obravnava opuse Winfrieda Georga Sebalda, Susan Sontag, Franza Kafke, Osipa Mandelštama in Marine Cvetajeve. Zbirko odpira esej z naslovom Rusko vprašanje, v katerem surovo pojasnjuje rusko identiteto in svoj vidik danes preganjane osebe, ki živi daleč od doma, trenutno v Nemčiji.
Prav Sebald je zelo vplival na njeno percepcijo sveta. Njegovo zadnje delo Austerlitz je prebrala in ga začutila kot razkritje. Roman nemškega pisatelja pripoveduje o holokavstu in predstavlja zgodbo moškega, ki se po dolgih letih izgnanstva v Angliji, kamor je še kot otrok zbežal pred nacisti, vrne v sodobno Nemčijo. V knjigi ga predstavlja kot subkulturnega klasika v Rusiji in se sprašuje, ali bi ruski družbi branje njegovih del spremenilo pogled in preprečilo nastalo politično katastrofo.
Avtorica svoje misli rada izraža z anekdotami, aforizmi, verzi ter navedki ruskih in svetovnih literatov. Sama mora do obravnavane tematike čutiti zadostno mero ljubezni, ob tem pa se pojavi skušnjava, da bi obravnavane osebe s preveč realističnim opisi preveč razgalila. "Paziti moram, da ohranim distanco in likov ne razgalim v goli in ostri svetlobi," je dodala.
Stepanova se zavzema za neodvisno novinarstvo. Pri tem meni, da mora novinar najprej vprašati, kaj je neodvisnost od državne oblasti in kaj njegova osebna objektivnost. V uredništvu časopisa Colta razmišljajo o ponovnem zagonu, saj so "prikazovali veliko, raznoliko sliko, tudi s poročanjem iz Ukrajine, Belorusije in Gruzije".
"Gre za res odločen glas ruske opozicije. V veliko čast mi je, da je avtorica ekskluzivno za Fabulo izbrala zbirko esejev, ki je kolektivni prevod, še bolj pa sem vesel, da bomo v letošnjem letu v redni zbirki Beletrina prejeli tudi njeno izjemno delo, roman Spomin spomina," je za STA povedal umetniški vodja Fabule Aljaž Koprivnikar.