Na FDF o množičnih posilstvih v Bosni in pogumu pričevalk
Ljubljana, 16. marca - Del tekmovalnega programa 26. Festivala dokumentarnega filma (FDF) je Tišina razuma makedonske režiserke Kumjane Novakove, ki temelji na pričevanjih o množičnih posilstvih med vojno v Bosni in Hercegovini. Pogum žrtev, ki so spregovorile, je omogočil precedenčni sodni primer, ki je njihove grozljive izkušnje razglasil za zločin proti človeštvu.
Novakova, ki je avtorica scenarija in koncepta filma, se osredotoči na primer vojnih zločinov spolnega nasilja, ki so se zgodili na območju Foče v jugovzhodni Bosni in Hercegovini, v bližini meje s Črno goro in Srbijo. Tišina razuma temelji na arhivskem gradivu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem na pričevanjih žrtev, ki so jih po začetku vojne leta 1992 bosanski Srbi spolno zlorabljali, posiljevali in trpinčili.
Koprodukcija Severne Makedonije in Bosne in Hercegovine predvaja nekaj zvočnih posnetkov, ki so dostopni javnosti, fotografije in posnetke prizorišč teh zločinov, predvsem pa zapise pričevanj.
Žrtve so vojaki, policisti in pripadniki paravojaških skupin, med njimi so bili njihovi sosedje in sokrajani, zaprli v nekakšna improvizirana, zanemarjena taborišča - lokalne motele, zapuščeno šolo in športno dvorano, posiljevali pa so jih tudi v hišah in stanovanjih. Grozote so se vrstile, od skupinskih posilstev, ustrahovanj in poniževanja do zasužnjevanj, prisilne prostitucije in preprodaje v Črno goro.
Ena od pričevalk je povedala, da ko je paznik nekoč poskušal ustaviti vojake, saj je menil, da so stvari ušle izpod nadzora, so mu zgolj odvrnili, da imajo dovoljenje šefa policije v Foči, ki naj bi trdil, da je namen teh taborišč dvig morale v vojaških vrstah. Nekatere žrtve se niso mogle spomniti točnega kraja in časa grozodejstev, kolikokrat so bile posiljene in kdo vse je bil storilec, saj so po vojni te travme poskusile potlačiti. "Želela sem čim prej pozabiti. Zato ne morem odgovoriti, ali je prišel sam ali z več njimi. To najbolje ve on sam," pove ena od njih.
"Odsotnost množičnih posilstev je skrbno zasnovan in neprestano negovan proces tako v zgodovinskih knjigah kot kolektivnem spominu. Dejanja posilstev in spolnega suženjstva so normalizirana in razumljena kot naravni element vsake vojne in 'neizogibna' posledica vsakega vojaškega konflikta," Novakova zapiše proti koncu filma. Pogum pričevalk je posegel v ta proces in primer Foča je postal precedenčen, saj so bila po sojenju, ki je potekalo leta 2000, posilstva in spolno suženjstvo prvič v zgodovini opredeljena kot zločin proti človeštvu in oblika mučenja.
Minimalističen stil režije v Tišini razuma omogoča, da je poudarek na žrtvah, to grozljivo poglavje zgodovine pa je prikazano forenzično in neposredno. Film ne umakne pogleda, grozodejstvu zre v oči, ko razkriva podrobnosti in razsežnosti posilstev in drugih zločinov nad ženskami in dekleti v Foči. Najmlajše dekle med tistimi, ki so omenjena v pričevanjih, je bilo staro dvanajst let in še vedno velja za pogrešano.
Dokumentarec, ki je med drugim prejel nagrado za človekove pravice na lanskem Sarajevskem filmskem festivalu, kjer je tudi doživel svetovno premiero, bo na sporedu še v torek v Slovenski kinoteki.