Ministrica Vrečko: Kosovelove pesmi nosijo univerzalno sporočilo

Kot je dejala ministrica, je 120-letnica Kosovelovega rojstva, ki se jo spominjajo na Krasu in tudi po Sloveniji, priložnost za praznovanje njegove pesniške veličine in tudi humanizma.

Kosovelove pesmi odražajo prodornega duha časa, odzival se je na pomembne tokove v poezije, je o pomenu Kosovela dejala ministrica. "Poznamo ga kot konstruktivista, po drugi strani pa kot globokega misleca, humanista, človeka, ki je sicer umrl izjemno mlad, pri 22 letih, vendar nam do danes njegove pesmi sporočajo univerzalno sporočilo, kako se spopadati, živeti v svetu in ostati velik človek."

Čeprav se je svet v tem času spremenil, glavna vprašanja človeštva in človeka ostajajo enaka - kakšno je naše mesto v tem svetu, kako lahko skupaj bivamo kot skupnost, kako smo lahko v njej dobri, solidarni in delamo za prihodnost. To je v takšnem ali drugačnem pesniškem jeziku nagovarjal Kosovel in to so tiste stvari, ki nagovarjajo vsako nadaljnjo generacijo, tudi današnjo, je prepričana ministrica.

V Sežani so 18. marec razglasili za občinski kulturni praznik lani ter njegovo praznovanje predvideli v času med Kosovelovim rojstvom in smrtjo - med 18. marcem in 27. majem.

Ministrica je ob prazniku obiskala Tomaj, kjer je pesnik pokopan, in se mu poklonila ob prenovljenem spomeniku, nato se je na Kosovelovi domačiji v Sežani sestala z županom Andrejem Silo. Govorila sta o različnih možnostih sodelovanja med ministrstvom za kulturo in občino, posebno na področju obnove kulturne dediščine, so sporočili z ministrstva.

Kot osrednji dogodek praznovanja je sledila še premiera predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, ki je nastala v sodelovanju med Kosovelovim domom Sežana in Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. V nagovoru pred premiero je ministrica dejala, da so mladega Kosovela "bistre in zvedave misli" vodile iz Tomaja v Ljubljano, Trst, v svet, v katerem je izkusil marsikaj, tudi lakoto in mraz.

"A odpiranje v svet je ne glede na vse nujno in potrebno, kajti sebe ne moremo poznati in razumeti, če ne poznamo tudi zgodbe drugih ljudi in drugih svetov," je dejala Vrečko.

Spomnila je tudi na trditev sociologa Claudea Levi-Straussa - da bo 21. stoletje stoletje humanistike ali pa ga sploh ne bo -, ki je po njenem mnenju na mestu še danes, "ko na vsakem koraku opažamo regresije in grobe posege v osnovne človekove pravice in dostojanstvo". To po njenem mnenju kliče po še več humanizma in še več branja Kosovela.

Scenarij za predstavo sta napisala Rafael Vončina in Mateja Kralj, režirala jo je Jasmin Kovic. Osnova za predstavo so bile Kosovelove besede, da je treba Evropo graditi na temeljih človečanstva. Poleg Kosovelovih besed so v njej uporabili avtorsko glasbo Aleksandra Ipavca in avtorske video posnetke umetnice Sybil Calligaris. Osebi na odru sta on, človek, in ona, umetnost, ki ju upodabljata Matej Zemljič in Marta Fabris. Družbo predstavlja skupina statistov in plesalcev pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa.