Asociacija: Nevladna kultura prepoznana v strateških dokumentih, financiranje zaostaja

Društvo nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi je oceno stanja nevladne kulture pripravilo tik pred iztekom javne obravnave resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2024-2031 in spremljajočega akcijskega načrta 2024-2027. Z dokumentoma je bila nevladna kultura prepoznana kot enakovreden del kulture, kar bi moralo biti trajno zapisano tudi v krovni zakon v kulturi, je povedala predsednica društva Inga Remeta.

Pohvalila je tudi povrnitev dialoga s samozaposlenimi in nevladniki na resornem ministrstvu, vendar je hkrati kritično ocenila, da trenutno stanje v celotni kulturi zaostaja za tem, kar je aktualna vlada omenila v koalicijski pogodbi, kjer je napovedala vrnitev kulture v središče družbe. Tudi finančni vidik ne govori temu v prid, saj proračun za kulturo v integralnem delu v zadnjih letih pada.

Kot je povedal strokovni sodelavec društva Ivan Koruza, se ob splošni draginji in vedno višjih stroških produkcije realna sredstva, ki so namenjena umetnikom in kulturnikom, dejansko nižajo, s tem pa ni mogoče pričakovati, da bi se sektor lahko razvijal. V zadnjih letih pada tudi odstotek vlaganja države v kulture, podobno stanje pa je tudi na lokalni ravni. Sredstva za kulturo na Mestni občini Ljubljana že štiri leta ostajajo enaka, je navedel.

Ker se proračun zmanjšuje, ne morejo ponuditi novosti, rasti, napredka, ampak le reprodukcijo obstoječega, je ocenil član Asociacije in predsednik KID PiNA Borut Jerman. Po njegovem mnenju bi bilo treba razmisliti tudi o infrastrukturnih potrebah za delovanje nevladnih organizacij ter hkrati začeti razmišljati ne v smeri decentralizacije, temveč policentričnega razvoja kulture. Glede infrastrukture sta v predlaganem NPK omenjeni stavba na Metelkovi 6 in Stara mestna elektrarna, pogoji dela pa so izrazito slabi, saj ni uveljavljena minimalna urna postavka za delo, tudi spodbud za zaposlovanje ni, je povedal Jerman.

Pri samozaposlenih bi lahko povečali število štipendij in okrepili njihov položaj z načrtovanjem karierne dinamike ter uredili zdravstveno varstvo, saj se je izkazalo, da trenutno obstoječe nadomestilo za primer bolezni ne velja za primere poškodb, je povedala strokovna sodelavka Asociacije Petra Peternel. Matija Šturm iz Društva slovenskega animiranega filma pa je ocenil, da je predlagana resolucija glede avdiovizualnega sektorja povsem neambiciozna. Ne odgovarja na zahteve sektorja glede denarnih spodbud in zunajproračunskih virov, čeprav je sektor sam pripravil strategijo razvoja do leta 2030.

Če se je program Ustvarjalna Evropa izkazal kot eden ključnih mehanizmov EU za spodbujanje in podporo kulturnega in ustvarjalnih sektorjev v Evropi, pa v zadnjih letih opažajo, da Slovenija zaostaja z lastnim vložkom organizacijam, ki so uspešne na razpisih in ga morajo zagotoviti za izvedbo projektov. Sofinanciranje na ministrstvu za javno upravo je zastalo, zato sredstva ostajajo nepočrpana. To pa gre na škodo celotnemu sektorju in ovira sodelovanje slovenskih organizacij v evropskih razpisih, je poudarila Tanja Kos iz centra Motovila, ki deluje kot informacijska pisarna za program.

Na novinarski konferenci je sodelovala tudi Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije. Kot je dejala, medijska stroka v pripravo dokumentov ni bila vključena, področje medijev pa je na ministrstvu podhranjeno, kar se odraža tudi v politikah. Po njeni oceni predvidenih 3,3 milijona evrov sredstev za medije za letošnje leto ne bo zadostovalo za pomoč sektorju, poleg tega dokumenta ne omenjata avtorskih pravic in umetne inteligence.