Svet 25.3.2024 9:10

Umrl madžarski skladatelj sodobne glasbe Peter Eötvös

Budimpešta, 25. marca - V Budimpešti je po dolgotrajni bolezni umrl madžarski skladatelj in dirigent Peter Eötvös. Star je bil 80 let. V mednarodnem okolju je bil priznan po svojih sodobnih glasbenih delih, ki so jih navdihnili Zoltan Kodaly, Karlheinz Stockhausen in Pierre Boulez, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Novico o smrti je v nedeljo sporočila njegova družina.

Njegovo zanimanje za vesolje že od zgodnjega otroštva naj bi vplivalo na njegova dela in njegov opus št. 1, klavirska skladba Cosmos, naj bi nastal v spomin na prvo potovanje v vesolje, ki ga je leta 1961 opravil sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin. Temu je kasneje sledilo deset oper in orkestrskih skladb z naslovi, kot so Psychokosmos (1993), Seven - Memorial for the Columbia Astronauts (2006) in Multiversum, ki so jo leta 2017 krstno izvedli v koncertni dvorani Filharmonije na Labi (Elbphilharmonie) v Hamburgu.

Njegova glasba je bila hkrati zakoreninjena v tradiciji ljudske glasbe z Madžarske in Karpatov, kot je to veljalo tudi za njegovega učitelja Kodalyja, ki je bil eden najpomembnejših zbiralcev in prirejevalcev te glasbene dediščine.

Eötvös se je rodil 2. januarja 1944 v Transilvaniji, ki je zdaj del Romunije. Pouk glasbe je obiskoval pri Kodalyju na glasbeni akademiji Franz Liszt v Budimpešti in leta 1963 diplomiral iz kompozicije. Že kot najstniški učenec pri Kodalyu je prejemal naročila za skladbe za filmske produkcije in gledališča v Budimpešti.

Nov svet se mu je v 60. letih prejšnjega stoletja odprl v nemškem mestu Köln, ki je tedaj veljajo za veliko središče sodobne glasbe. Leta 1968 ga je v svoj ansambel pripeljal Stockhausen. Od leta 1971 do 1979 je deloval v Studiu za elektronsko glasbo WDR v Kölnu. Mladi skladatelj iz Budimpešte se je začel vse bolj uveljavljati v mednarodni sodobni glasbi. Leta 1979 ga je nato Boulez povabil v skupino Ensemble Intercontemporain.

Pravi mednarodni preboj je Eötvösu uspel leta 1998 s prvo veliko opero Tri sestre po Čehovu, ki so jo krstno uprizorili istega leta v Lyonu ter nato drugod po Evropi.