Katja Stergar za STA: Gostovanje v Bologni kot odpiranje dodatnih vrat v svet

Kateri so glavni cilji in nameni Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni ter kakšno vlogo ima pri spodbujanju kulture branja in literarnega ustvarjanja?

Glavni cilji in nameni knjižnega sejma v Bologni so predstaviti aktualne slovenske ustvarjalnosti na področju otroške in mladinske literature širšemu italijanskemu in mednarodnemu občinstvu, spodbuditi prevode slovenskih knjig v tuje jezike ter nagovoriti slovenske založbe, da povečajo prihodke iz naslova prodaje avtorskih pravic in krepiti njihovo prisotnost teh v mednarodnem okolju. Projekt želimo smiselno povezati tudi z nastopom Slovenije kot častne gostje v Frankfurtu lani in graditi na skupnem cilju - ugledu in prepoznavnosti.

Je obstajal kakšen ključ, po katerem ste izbirali avtorje za sejem in za predstavitev v spremljajočem katalogu?

Sejem v Bologni je mnogo bolj kot na avtorje besedil osredotočen na ilustratorje, zato je tudi pri našem nastopu večji poudarek na ilustraciji. Ilustratorje je za predstavitev na razstavi in v katalogu izbrala strokovna skupina, ki je oblikovala izbor 12 izpostavljenih avtorjev, dodatnih 32 avtorjev za razstavo in še 15 avtorjev, ki so predstavljeni le v katalogu. To seveda ne pomeni, da bo vseh 59 ilustratorjev fizično prisotnih na sejmu, bo pa marsikateri med njimi.

Na prestižno razstavo sejma je tokrat kot edina Slovenka uvrščena Ana Maraž, v ožjem izboru pa je bila tudi Marta Bartolj - na sejmu bosta skupaj vodili tudi praktično delavnico. Tudi Maja Kastelic, ki ji je pred leti ta razstava odprla vrata v svet, bo del posebne razstave, ki jo pripravlja sejem, tam bo tudi ona imela svojo delavnico.

Za avtorje sejem namreč ne nudi nobenih izrazitih možnosti, pretekle izkušnje so pokazale, da je predstavitev posamičnih del in avtorjev na sejmu nesmiselna, v mestu pa morajo biti dogodki osredotočeni na komunikacijo z italijansko splošno publiko, ne pa z mednarodno strokovno. Pomembna je tudi lokacija nastopov. Knjižnicam v Bologni smo tako ponudili nabor dogodkov z avtorji in knjigami, ki so bile v zadnjem obdobju prevedene v italijanščino.

Lahko nekaj besed o sami predstavitvi na sejmu? Bodo založbe predstavljene skupaj, posebej? Kdo je poskrbel za postavitev predstavitve?

Na sejmu bo razstava ilustracij v osrednji hali, slovenska polica s knjigami v Stripovskem kotu, tu se bo predstavilo nekaj založb, ki so se odzvale našemu vabilu, in nacionalna stojnica v hali 29. Na nacionalni stojnici se s knjigami predstavlja večina slovenskih založnikov, ki izdaja knjige za otroke in mladino, Mladinska knjiga in Morfem plus pa imata tudi samostojni stojnici. Založniki sami poskrbijo za izbor knjig ter ustrezno opremo knjig, prav tako pa zagotovijo tudi svoje tujejezične kataloge.

Poleg tega so na nacionalni stojnici tudi delovne postaje, torej prostori, kjer slovenski založniki prodajajo in kupujejo pravice, kar je zahtevno delo. Ker smo predvidevali povečano zanimanje slovenskih založnikov, smo nacionalno stojnico povečali in omogočili prostor za delo naslednjim založbam - Sodobnost International, Muck Blažina, Založba Pivec, Založba Zala, Malinc, Založba Miš in Založba Sanje. Za vse slovenske založnike, ki se ukvarjajo s prodajo pravic, pa smo organizirali tudi mednarodno mreženje.

Ker se sejem skuša uveljaviti tudi na področju stripa, smo na sejmu lahko pripravili tudi dva dogodka z avtorji stripov, založba Forum Ljubljana/Stripburger pa se bo skupaj s češkim stripovskim kolektivom predstavila tudi v knjigarni v mestu.

Del vsebin je namenjen tudi prevajalcem. Na prevajalskem odru bo eden od dogodkov posvečen literaturi, prevedeni iz slovenščine. Na tem odru bo slovenska predstavnica sodelovala tudi v pogovoru - Izpuščen ni noben jezik, izpuščena ni nobena knjiga. Sejem za državo gostjo vsako leto organizira tudi prevajalsko tekmovanje Z drugimi besedami (In altre parole), na sejmu bo neposredno izvedena delavnica, sledila pa bo podelitev nagrad najboljšim prevajalcem.

Tudi predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana v La Baracca - Testoni Ragazzi, kjer bodo v italijanščini trikrat izvedli predstavo Zajčkova hišica po knjigi Anje Štefan z ilustracijami Hane Stupice je primer prepleta različnih oblik umetnosti. Tik pred začetkom sejma, 6. aprila, bo v Cinema Modernissimo na dan slovenskega animiranega filma predstavljenih šest slovenskih filmov. Po projekciji bo pogovor, na katerem bosta sodelovala selektor programa Igor Prassel in režiser ter animator Timon Leder.

Bo na sejmu kakorkoli vključen tudi manifest o poglobljenem branju?

Bralna kultura je eden stebrov naše predstavitve. V osrednji bolonjski knjižnici Salaborsa bo v sredo, 10. aprila, celodnevna konferenca o branju, bralni kulturi in slovenskih dobrih praksah. Bralna značka in Slovenska sekcija IBBY sta skupaj s partnerji konferenco oblikovali dlje časa in verjamem, da bo ponudila ogromno kakovostnih vsebin za strokovno občinstvo. Publicist in komentator Miha Kovač bo imel na konferenci o pomenu poglobljenega branja panelno predavanje, prav tako pa bo že prvi dan sejma na programu mednarodno zasnovan dogodek o pomenu branja, umetni inteligenci in sodobnem založništvu, katerega pobudnik in moderator dogodka je prav tako Kovač.

Kakšna pa je finančna konstrukcija gostovanja?

V letu 2023 smo za sejem od države pridobili 100.000 evrov, v letu 2024 še okoli 450.000 evrov. Sredstva so in bodo namensko porabljena za izvedbo vsega naštetega, pa tudi za plačilo zunanjim sodelavcem, brez katerih izvedba ne bi bila mogoča.

Kakšna so pričakovanja, kaj si obetate od sejma?

Želim si, da bi se vsem, ki delujejo na področju knjig za otroke in mlade, odprlo precej dodatnih vrat. V tujini še vedno izjemno pozitivno odmeva naša predstavitev na sejmu v Frankfurtu - tudi tam je bila tretjina avtorjev takšnih, ki ustvarjajo tudi za otroke in mladino, kar pomeni, da smo vidnost pridobili. Želimo pa si, da se vidnost in povečanje ugleda kažeta tudi v dobrih poslovnih rezultatih s prodajo pravic slovenskih založnikov, v novih neposrednih poslih slovenskih ilustratorjev s tujimi založniki, z večjo prisotnostjo naših avtorjev na odmevnih festivalih ter na policah uveljavljenih založb.

Tudi po tem nastopu pa ne bo nič samoumevnega, ne glede na to da umetniška kakovost v Sloveniji odstopa od povprečja, bo za dober poslovni rezultat še vedno potrebno veliko dela in sodelovanja vseh - ob vsem tem pa bo nujna tudi nadaljnja podpora države pri uveljavljanju v tujini.