Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo Ančki Gošnik Godec

Kot piše v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo Ančki Gošnik Godec, je "resnično pomemben trenutek, ko slavimo umetniško osebnost iz prve generacije slikark, ki so se izšolale na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, danes ALUO, in so svoj celoten opus posvetile ilustraciji..."

Ustvarjalna pot Ančke Gošnik Godec se je začela z objavami v revijah Ciciban, Pionir in Pionirski list. Sledile so knjižne ilustracije, med njimi za priljubljeno slovensko pravljico Muca copatarica. "Vsi poznamo pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, Iščemo hišico... S posebej pretanjeno občutljivostjo podaja etnografske teme v upodobitvah ljudskih pripovedi v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Za devetimi gorami...", je našteto v obrazložitvi.

Ančka Gošnik Godec je po oceni žirije slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino. K njenemu upodabljanju pristopa tako poglobljeno in študiozno, da imajo njene ilustracije marsikdaj tudi etnološko vrednost. Ilustrirala je okoli 130 knjig, številne podobe so zbrane v antologiji Zlata ptica, ki je leta 2011 izšla pri Mladinski knjigi. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Prejela je dve Levstikovi nagradi za knjižne ilustracije, več domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1997 je bila prejemnica Smrekarjeve in leta 2001 Levstikovo nagrada za življenjsko delo, leta 2002 pa deležna mednarodne nominacije za priznanje IBBY.

Izbor letošnje nagrajenke Riharda Jakopiča za življenjsko delo je pomemben, saj se Ančka Gošnik Godec uvršča v manjšinsko skupino nagrajenk - od ustanovitve te nagrade leta 1969 do danes je bilo med prejemniki le pet umetnic. Obenem je z nagrado, poimenovano po slikarju, ilustratorki, potrjena veljava in enakopravnost umetniškega prispevka ilustracije k vodilnim tokovom umetnosti v drugi polovici 20. in 21. stoletju, je še zapisala žirija. To so letos sestavljali predstavniki odbora za ustanoviteljev nagrade Riharda Jakopiča Nadja Zgonik iz Slovenskega društva likovnih kritikov, Adela Železnik iz Moderne galerije, Milan Erič iz Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Uroš Potočnik iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje kot predsednik žirije.

Nagrado Riharda Jakopiča letos namenjajo Juriju Kalanu, čigar "figuralno slikarstvo v slovenskem umetniškem prostoru pušča pomembno sled, je opaženo in se uvršča v sam vrh slovenskega figuralnega slikarstva. Njegovo delo teži k prikazovanju osebnih majhnih zgodb, ki jih mojstrsko pretopi v slikarsko in kiparsko materijo ter posreduje gledalcu v ogled na svež, komičen in humoren način. Lahko rečemo, da Jurij Kalan postavlja in gradi spomenik svojim družinskim članom, prijateljem in znancem na svojstven in originalen način", med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Priznanje prejme Tina Konec, katere likovna dela po oceni žirije "sevajo sublimno poetiko dojemanja fragmentov sveta s potapljanjem in zrenjem v fragmente narave, prežete so z etičnim podtonom ekološke osveščenosti in zavesti o vlogi človeka v odnosu do narave".

Delo prejemnice priznanja Đejmi Hadrović pa je "relevantno, drzno in se odziva na najbolj urgentna vprašanja današnjega časa, ob tem pa umetnica zna zadržati svojo partikularno pozicijo in razvijati lasten estetski koncept", piše v obrazložitvi.

Organizator vsakoletne slovesne podelitve nagrade in priznanj Riharda Jakopiča je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v sodelovanju z Moderno galerijo. Pri izboru nagrajencev sodelujeta še Akademija za likovno umetnost in oblikovanje in Slovensko društvo likovnih kritikov.