V ljubljanski Operi na oder postavili Puccinijevo La Boheme

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril dirigent Kevin Rhodes, je Puccini postwagnerjanski skladatelj. Izpostavil je barvitost, ki jo je v glasbeno gledališče prinesel Richard Wagner, in tudi za La Boheme je po njegovih besedah značilna velika barvitost pri orkestru, v katerem imajo zelo pomembno vlogo tolkala.

La Boheme je po dirigentovih besedah ena najbolj popularnih oper, kar jih je bilo napisanih do danes, sam pa glavni razlog za njeno priljubljenost vidi v njeni razumljivosti in dostopnosti. Izpostavil je povezave s filmsko glasbo, ki je postala lingua franca v 20. stoletju. Kot je pojasnil, so bili mnogi skladatelji, ki so v 30., 40. in 50. letih minulega stoletja pisali filmsko glasbo, emigranti, ki so, preden so zapustili Evropo, tudi dirigirali La Boheme. Ta je tako odzvanjala v njihovi glasbi.

Režiser Frederic Roels, ki se je tokrat prvič lotil režije Puccinija, je povedal, da je Puccini, ko je skladal neko delo, natančno vedel, kaj hoče doseči na odru, da je v glasbi zapisan vsak gib. S tem se je moral kot režiser najprej spopasti.

Spomnil je, da je opero navdihnil roman Prizori iz življenja boemov Henryja Murgerja, ki opisuje težko življenje umetnikov v Parizu 40. letih 19. stoletja, ter izpostavil izjemno hitri ritem opere, ki ne dopušča časa za kontemplacijo. "Liki v operi se morajo boriti za preživetje. Mimi ve, da ji je ostalo le še nekaj mesecev življenja in hoče ta čas uživati," je povedal in dodal, da je to v glasbi močno prisotno.

Zelo pomembno vlogo v dramaturgiji imata po njegovih besedah mraz in ogenj, s katerim želijo liki v operi ta mraz pregnati. Liki, ki se ves čas spopadajo z mrazom, se v predstavi tudi veliko premikajo. Izpostavil je še paradoks, povezan s Puccinijevo opero. V njej namreč nastopajo liki, ki so revni, ki nimajo ničesar, opero pa ponavadi povezujemo z bogatimi scenografijami in kostumi. Sami zgodbo povedo le z nujno potrebnimi rekviziti in scenskimi elementi, velik poudarek je na igri.

Po besedah scenografa in kostumografa Lionela Lesira tako kostumi kot scena nakazujeta revščino protagonistov. O kostumih je dodal, da niso niti zgodovinski niti moderni, ampak so nekje vmes.

Aljaž Farasin, ki poje vlogo Rodolfa, je povedal, da je La Boheme njegova najljubša opera in da jo je pel že 49-krat, aktualna produkcija bo že njegova 50. Z vlogo Rodolfa se zlahka poistoveti, saj je tudi sam v življenju šel skozi podobne preizkušnje, kot jih doživljajo liki, ki jih uprizarjajo na odru. Pogled režiserja Roelsa, ki se precej razlikuje od pogledov drugih režiserjev Puccinijeve opere, ki jih je doslej izvajal, je sprejel z lahkoto, saj je uvidel, da so "spremembe edina stalnica v življenju", je pojasnil.

V glavnih vlogah pojejo še Martina Zadro in Mojca Bitenc k. g. v vlogi Mimi ter Martin Sušnik v vlogi Rodolfa. Oblikovalec svetlobe je Arnaud Viala.

Libreto opere La Boheme podpisujeta Giuseppe Giacosa in Luigi Illica. Opera je krstno izvedbo doživela leta 1896 v gledališču Teatro Regio v Torinu, dirigent je bil mladi Arturo Toscanini. V Ljubljani je bila opera prvič izvedena leta 1898 v Nemškem gledališču, prva uprizoritev s slovenskimi ustvarjalci pa je bila leta 1903. Na odru ljubljanske Opere pa tokrat v koprodukcijski predstavi z Opera Grand Avignon doživlja že 17. režijsko različico.