misliV Berlinu ob koncu razstave slovenskega čebelarstva še simpozij
Berlin, 11. aprila - V berlinskem Muzeju evropskih kultur (MEK) bo ob zaključku razstave o slovenskem čebelarstvu Bujna Slovenija: O čebelah in ljudeh, ki so jo odprli junija lani, danes potekal mednarodni simpozij z naslovom Čebele za mir na temo politične razsežnosti opraševalcev, so sporočili iz Slovenskega kulturnega in informacijskega centra (Skica) Berlin.
Ljubljana.
Čebelji panji.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Na simpoziju bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko čebele prispevajo k reševanju konfliktov, prehranski varnosti, opolnomočenju ranljivih skupin in diplomaciji. Mednarodni strokovnjaki, navdušenci in aktivisti z različnih področij bodo delili svoja spoznanja o medsebojni povezanosti čebel in človeške družbe.
Cilj dogodka je ozaveščanje o prispevku čebel in drugih opraševalcev k ekološki in družbeni odpornosti, predstavitev inovativnih projektov opraševalcev in spodbujanje izmenjave najboljših praks v podporo skupnostim. Na dogodku bodo predstavljene tudi dejavnosti ITF - Ustanove za krepitev človekove varnosti na področju pridelave medu žrtev min.
Dogodek bo povezovala Sofija Botvinnik, kustosinja razstave o slovenskem čebelarstvu in 19. Evropskih kulturnih dnevov: Slovenija. Simpozij organizira MEK v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Berlinu ter in Skico Berlin.
Ob tem velja izpostaviti zavezanost Slovenije k uporabi čebelarske diplomacije kot zunanjepolitične strategije. V okviru čebelarske diplomacije Slovenija dejavno spodbuja vključevanje opraševalcev v mednarodno okoljsko politiko in vprašanja globalne prehranske varnosti.
Podnebne spremembe in degradacija okolja sta pomembna izziva, ki ju obravnava Agenda COP 2030. Na treh konferencah pogodbenic COP (Conference of the Parties) o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti ter dezertifikaciji in degradaciji tal leta 2022 je bila poudarjena nujnost krepitve odpornosti - tako okoljske kot družbene - na številne krize.
Mednarodna skupnost mora združiti moči, da bi obnovila ekosistem in ljudem omogočila premagovanje okoljskih izzivov. Čebele in drugi opraševalci so lahko pri tem pomembni zavezniki. Ker podpirajo razmnoževanje skoraj 90 odstotkov prostoživečih rastlin, ne prispevajo le neposredno k zanesljivi preskrbi s hrano, temveč so tudi ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kar je ključnega pomena za ekološko in družbeno odpornost. Čebelarstvo je tudi edinstveno orodje za podporo ranljivim skupnostim, saj med drugim prispeva k varnosti preživetja na nestabilnih območjih in območjih, ki so jih prizadeli konflikti, so še sporočili iz Skice.
Na pobudo Slovenije je od leta 2018 20. maj svetovni dan čebel, leta 2022 pa je bila slovenska čebelarska dediščina uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.