Bolonjski sejem: Netflix ni grožnja založništvu in branju, prej nasprotno

Kot je povedal predstavnik ene vodilnih spletnih revij za svetovno knjižno industrijo Publishing Perspectives Porter Anderson, bi primerjave med celinami o tem, ali se katera med njimi bolj zanima za literaturo točno določenih kontinentov, težko vlekel, ker gre za velika območja. Z gotovostjo pa lahko reče, da se v obeh Amerikah, od Kanade prek ZDA do Latinske Amerike, vse bolj zanimajo za mango in druge oblike vizualne literature iz Azije, kot so stripi.

"To zelo hitro narašča, kajti v Aziji zdaj obstajajo družbe, ki ustvarjajo gradivo za te kulture."

V Evropi se to ne dogaja v tolikšni meri, ker je veliko gradiva že med nami, stripi so zelo priljubljeni posebej v Italiji. Iz Evrope pa, odkar prihaja iz Skandinavije t.i. nordic noir, izvažamo ogromen delež kriminalnih dram in del na temo policijskih postopkov.

Z Bližnjega vzhoda prihaja veliko gradiva, povezanega z vprašanjem spola. "A že naslednje leto bo verjetno drugače, ker se tako hitro spreminja. In tudi to je zanimivo opazovati," je povedal Anderson.

Netflix po njegovih besedah vsekakor ni grožnja založništvu. Razlog je v tem, ker se pretočni velikan rad ozira po literaturi različnih narodov, od koder črpa snovi za denimo serije, ki jih izda v različnih jezikih, s katerimi razpolaga, kar nato gleda ves svet naenkrat.

"To pomeni, da se njegovo občinstvo uči literature iz številnih držav. "Kar ugotavljamo, je, da nekateri ljudje gledajo Netflixove serije, postanejo od njih odvisni in se začnejo spraševati, kaj še obstaja v določeni državi. Mogoče imam rad znanstveno fantastiko s Kitajske in nisem vedel za to, dokler nisem videl The Three-Body Problem?"

Netflix tako ne kupuje le vsebin iz določenih kultur in jih nato predvaja, istočasno tudi širi glas. Po Andersonovih besedah se je to izkazalo kot zelo pozitivno za literaturo: "Če smo mislili, da nam Netflix odnaša bralce, jih v resnici prinaša."

V prevodih leposlovja sicer v zadnjih 15 letih prevladujejo manjše, neodvisne založbe. "Zanimivo pri tej neodvisnosti je, da so odkrile nišna področja. Za razliko od velikih založb, ki se morajo precej ukvarjati z avtorskimi analizami in so pod velikim pritiskom trga, male ne potrebujejo dovoljenj iz petih različnih družb."

Vsebinsko gledano je za takšne založbe zanimiva politika. Ker niso odvisne od sponzorjev, lahko več tvegajo. "Če bralcem omogočiš, da sami razumejo politiko in njeno ozadje, si storil veliko," meni Anderson. Tudi ukrajinska literatura je našla mnogo posluha prav pri neodvisnih založnikih, ki iščejo prevajalce, da bi razširili njena imena po svetu.

Še eno takšno področje je otroška literatura, ki odlično shaja s podobami in lahko tako potuje v različne države. Vse bolj priljubljene pa po njegovih besedah postajajo tudi vsebine, kot je razmerje med spoloma, saj feminizem povsod narašča.

Zanimivo pri tem je po njegovih besedah tudi pravo zavezništvo med neodvisnimi založniki in prevajalci, ki zanje opravijo "odlične prevode". Na enem od sejemskih pogovorov pa je bilo slišati, da je zadnjih še vedno premalo, sploh za prenose del iz in v arabski svet.

Mednarodna založniška svetovalka Emma House je ocenila, da so se knjige in založništvo po epidemiji covida-19 vrnili, čeprav je ta vplivala različno na različne trge. V založništvu knjig za otroke in mladino sicer, kar potrjuje tudi bolonjski sejem, prevladujejo ženske, a to ne velja enako za sam menedžerski vrh. Tu bi po njenem prepričanju moralo biti več fleksibilnosti, zlasti v multinacionalnih založniških družbah.