Pri Sanjah tudi romana Mary Shelley in Orhana Pamuka

Kot je na današnji predstavitvi povedala urednica Andreja Udovč, je Mary Shelley svoj apokaliptični distopični roman napisala v začetku 19. stoletja, dogajanje pa postavila v začetek 21. stoletja, ko po Evropi kosi pandemija, za katero vse kaže, da jo je povzročila človeška sebičnost in v kateri umira le človeška, ob tem pa ponovno vzcvetijo vse druge vrste.

Avtorica v romanu tako izzove romantično percepcijo, da lahko umetnost in človeške stvaritve rešijo svet. Pred njih postavlja človekov občutek za planet, za sočutje in sobivanje. V roman, v katerem so tudi zanimivi portreti Percyja B. Shelleyja in lorda Byrona, je Mary Shelley vpletla še nesrečno ljubezensko zgodbo, je še povedala urednica in izpostavila avtoričin izjemen slog pisanja. Prevod podpisuje Branko Gradišnik, ki je napisal tudi spremno besedo.

Michal Ajvaz po besedah Andreje Udovč velja za eno najbolj magičnih peres češke literature. Njegov roman Pot na jug je, kot so zapisali pri založbi, "potop v veliko modrino pripovedovanja, odprava v drobovje zgodbe, na konec Evrope in do mej pripovedovanja". Pred bralcem razgrne vabljiv katalog mest - skozi Prago na Kreto, v Moskvo, Ciudad de Mexico, pripovedovalčev korak se ustavi tudi v Ljubljani - resnične in izmišljene prostore, detektivski zaplet in razmislek o možnostih naracije.

Smer poti po uredničinih besedah ni naključna. Kot so zapisali pri založbi, "v sebi nosi simbolni pomen, saj jug ni le kraj, ki je zibelka zgodb, temveč prostor, v katerem se vzpostavlja napetost med obliko in brezobličnim, kjer se v vročini ne zabrisuje le meja med neskončnostjo neba in morja, temveč tudi meja med resničnim in izmišljenim". Prevod podpisuje Anjuša Belehar.

Roman Orhana Pamuka Novo življenje je, kot je povedala Andreja Udovč, roman ceste, začne pa se s skrivnostno knjigo. Prinaša zgodbo o mladem študentu, ki hrepeni po življenju, obljubljenem na straneh omenjene knjige. Zaljubi se, opusti študij, obrne hrbet domu in družini ter se v iskanju neulovljivih fantazij poda na nemirno avtobusno potovanje po provincah.

"Novo življenje popelje na nepredvidljivo duhovno potovanje v sušno srce Turčije - v imenu ljubezni, literature in svobode," so zapisali pri Sanjah. Prevod podpisujejo Polona Glavan, Erna Pačnik Felek in Vid Sagadin Žigon.

V zbirki Iskra pa je izšla zgodba Legendarne in apokrifne prigode Ivana Stepanoviča Vagnerja izpod peresa enega od utemeljiteljev sovjetske oziroma ruske znanstvene fantastike Aleksandra Romanoviča Beljajeva. Kot je povedal prevajalec Aleš Učakar gre za eno od osmih epizod iz pripovednega cikla Izumi profesorja Vagnerja. Zgodbe povezuje naslovni junak, genialen izumitelj, daljnoviden učenjak, nepredvidljiv avanturist, moder in dobrosrčen mož, ki je avtorjev alter ego.

Predstavili so tudi Noč knjige, ki bo 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Letošnja tema je po besedah Andreje Udovč Svoboda, v fokus so postavili Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Dogodki se sicer vrstijo skozi ves april in bodo segli še v maj, eden vrhuncev bo knjižni Sejem na zraku, ki so ga zaradi nepredvidljivega vremena prestavili na 12. maj.