Pri Mladinski knjigi prevodna dela z literariziranimi resničnimi zgodbami

Raziskovalka in profesorica na Londonski ekonomski šoli Lee Ypi v romanu Svobodna poda literarizirane spomine na svoje odraščanje v komunistični Albaniji pod trdo roko Enverja Hoxhe. Bralec skozi otroške oči dobi predstavo o eni od dežel, v kateri je najdlje vladala socialistična diktatura. Prevajalki Sandi Šukarov je bilo dragoceno vzporejati svoje otroštvo v sicer prav tako socialističnem, a vendarle zelo drugačnem okolju. Kot je poudarila, je uspelo avtorici na zelo iskriv, humoren, pa tudi globok način opisati duh časa, v katerem je odraščala, in ob tem vse paradoksalne fenomene, kot je denimo mit Albancev o najbolj svobodni naciji, ali hipokrizija zahodnega sveta, ki je Albance najprej vabil iz države, po padcu komunizma pa jim je postavil zid.

V Rotterdamu rojeni čilski pisatelj Benjamin Labatut v esejističnem romanu Slepa luč osvetli življenjske zgodbe štirih velikih znanstvenikov 20. stoletja Fritza Haberja, Wernerja Heisenberga, Alexandra Grothendiecka in Erwina Schrödingerja in skozi njihove usode pokaže, kako tanka je meja med genialnostjo in norostjo. Po Ilčevih besedah avtor v knjigi, ki je ne želi imenovati roman, dogajanje postavi v deželo znanosti oz. njenih svečenikov. V prvem poglavju, kot zapiše, je večina stvari resnična, pozneje pa vse bolj prehaja v fikcijo. Po besedah prevajalke Vesne Velkovrh Bukilice se avtor v delu ukvarja zlasti z vprašanjem morale v znanosti, saj se večkrat zdi, da gredo znanstveniki zgolj zato, ker lahko, večkrat predaleč.

V lirični zgodbi Noč švedska pisateljica Sara Gordan opiše težaven odnos med materjo in hčerko, ki se spopada s hudo sladkorno boleznijo. V pripovedi odpre tudi druge teme, kot so odraščanje, bolezen, ločitev, izčrpanost in starševstvo. Protagonistka zelo čustveno napisane novele je mama samohranilka ter njeni stalni prepiri, padci in vzponi, ki jih doživlja ob svoji hčerki, ki bi jo želela v svoji ljubezni obvarovati, hkrati pa ji mora kot najstnici omogočiti tudi svobodo, je pojasnila urednica Darja Marinšek. Za prevod dela je poskrbela Lucija Stupica.

Protagonist romana italijansko-švicarskega političnega komentatorja Giuliana da Empolija Kremeljski mag je politični strateg Vadim Baranov, literariziran lik, ki ga je avtor ustvaril po resničnem Putinovem svetovalcu Vladimirju Surkovu. Knjiga je zaradi aktualnih političnih dogodkov naletela na veliko branost in številne prevode, avtor pa je zanjo prejel več nagrad, med njimi veliko nagrado francoske akademije, nominacijo za Goncourtovo nagrado ter Goncourtovo nagrado Slovenije, ki jo podeljujejo študentje.

Po besedah prevajalke Janine Kos je imel avtor dobro intuicijo, saj je knjiga izšla tik pred rusko invazijo Ukrajine. Glavni junak je nekdo, ki je postavil Putina na oblast in se ima za arhitekta putinizma. Po mnenju Darje Marinšek se lahko roman bere tudi kot univerzalna zgodba o moči politike.