V Celju vrata odpira v celoti obnovljena Pelikanova hiša

V sklopu enega najobsežnejših projektov muzeja novejše zgodovine bo odslej na ogled celovit kompleks fotografske kulturne dediščine, je poudaril Kregar, ki je bil vodja obnovitvenega projekta.

Osnovni namen prenove, revitalizacije in odprtja celotne hiše fotografa Josipa Pelikana je bil obiskovalcem omogočiti sprehod skozi hišo in s tem skozi zgodovino fotografije od začetka 20. stoletja do danes. Na ogled bosta dva originalna fotografska ateljeja - stekleni in električni - kar je po Kregarjih besedah svetovni unikum. Nekaj podobnih ateljejev po Evropi še obstaja, nikjer pa si ni mogoče znotraj ene hiše ogledati dveh, je pojasnil.

Obenem bo na ogled tudi stanovanje, v katerem je fotograf Pelikan s svojo družino živel, s čimer bodo obiskovalci dobili vpogled v meščansko bivalno kulturo minulega stoletja. Svoj obisk bodo lahko sklenili v kletnih prostorih, ki so poleg podstrešja spremenjeni v sodobne prostore. V kleti se nahaja Galerija Božena, imenovana po Pelikanovi hčerki, ki je prevzela očetovo fotografsko obrt in še po očetovi smrti živela in fotografirala v hiši. Galerija je namenjena sodobni fotografski produkciji. Podstrešne prostore pa so spremenili v veliko sodobno dvorano, ki bo namenjena različnim dogodkom.

Celovita prenova se končuje po štirih letih, ko so jo napovedali že leta 2019 z odprtjem občasne razstave z naslovom Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019 v kletnih prostorih. Maja leta 2019 je namreč celjska občina, ki je odkupila Pelikanovo hišo, njeno upravljanje poverila Muzeju novejše zgodovine Celje. V hiši je do leta 2016 živela Božena Pelikan.

S tokratno obnovo so že obstoječo muzejsko enoto - stekleni atelje - razširili na celotno stavbo skupaj z novejšim fotografskim studiem, stanovanjem ter kletnimi in podstrešnimi prostori, kar zdaj v celoti obsega 600 kvadratnih metrov površin.

Po besedah umetnostne zgodovinarke Urške Todosovske-Šmajdek je osnovni konservatorsko-restavratorski pristop, pri katerem so sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine ter z arhitekturnim birojem Zgradbazamisli, temeljil na muzejski zamisli "predstaviti dediščino fotografov skozi in situ postavitev". V ta namen so med drugim naredili tudi sondažne raziskave sten, zamenjali oz. izdelali so večino oken, ki imajo videz prvotnih, notranje pohištvo pa so le očistili. Nova so le požarna vrata - zaradi varnosti, je pojasnila umetnostna zgodovinarka iz muzeja.

Pri kletnih in podstrešnih prostorih, ki imajo novo podobo, so prepustili ustvarjalno svobodo podjetju Zgradbazamisli. Kot je povedala Mojca Črešnik iz podjetja, je bil izziv ohraniti dediščino, obenem pa vnesti tudi nekaj sodobnih elementov, za katere niso želeli, da bi bili skriti. Tako so kletnim prostorih dodali denimo pridih modre barve.

V sklopu prenove so iz prostorov Pelikanove hiše odpeljali 30 kombijev fotografskega materiala in drugih predmetov, ocenjujejo, da razpolagajo z več kot 160.000 muzejskimi enotami, je povedal Kregar in predstavil še finančni del. Celotna obnova je stala 666.000 evrov, od česar je več kot polovico krila Mestna občina Celje, muzej je prispeval 30 odstotkov. Obnovo je sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo.

Pelikanovo hišo bosta uradno odprla v četrtek ministrica za kulturo Asta Vrečko in celjski župan Matija Kovač. Pozneje bo obiskovalcem na voljo znotraj vodenih ogledov po deset posameznikov, so še povedali na današnji novinarski konferenci.

Zgodovina t. i. Pelikanove hiše sega v leto 1899, ko je celjski fotograf Johann Martin Lenz dal zgraditi stanovanjsko hišo s prizidkom - fotografskim ateljejem oziroma steklenim salonom, kar je po njegovi smrti leta 1919 najprej najel, nato pa kupil Josip Pelikan.

V Trbižu rojeni Pelikan, sicer čeških korenin, je v Celje prišel iz Idrije. Pelikan ni bil le portretni fotograf kot sicer večina tedanjih fotografov. Ukvarjal se je tudi z dokumentarno, industrijsko in arhitekturno fotografijo, predvsem pa je bil kronist mesta Celja in velikega dela okolice. Med drugim je fotografiral dogodke med nemško okupacijo Celja.